13. 5. 2010 | Mladina 19 | Politika
Dovoljenje za neplačevanje
Po mnenju vrhovnega tožilstva neplačevanje socialnih prispevkov delojemalcem ni kaznivo dejanje
© Bobo
Pred dnevi je davčna uprava zaradi potrebe po večji transparentnosti plačevanja socialnih prispevkov uvedla storitev, s katero lahko vsak davčni zavezanec prek spleta sproti preverja, ali in v kakšni meri njegov delodajalec zanj te prispevke plačuje. Ob tem je predsednik vlade Borut Pahor pojasnil: »Za naprej uvajamo nove ovire, da bi lahko kdo nezakonito ali pa zaradi malomarnosti ne ravnal protipravno. V tem primeru bo sankcioniran.« Morda kdaj v prihodnosti, in še to zgolj po delovnem pravu. Po stališču vrhovnega državnega tožilstva namreč veljavni kazenski zakonik za neplačevanje prispevkov ne predvideva sankcij.
Ko so na davčni upravi konec lanskega leta začeli pisati kazenske ovadbe zoper delodajalce, ki zaposlenim niso plačevali socialnih prispevkov, so za stališče do obstoja kaznivega dejanja zaprosili vrhovno državno tožilstvo. In prejeli odgovor, da »zakonski znaki kaznivega dejanja niso izpolnjeni, razen v primeru, ko zaradi neplačila prispevkov delavec pridobi nižjo pokojnino, kot bi jo sicer«. Razlog je v tem, da je za obstoj kaznivega dejanja po prvem odstavku 196. člena kazenskega zakonika potrebno, da je poleg zavestnega ravnanja delodajalca, da ne ravna po predpisih o prispevkih, tudi delavec prikrajšan za pravico, ki mu pripada, ali mu je ta pravica omejena. V praksi to pomeni, da niti delavci niti davčna uprava ne morejo ovaditi delodajalcev, dokler ne dobijo odločbe o pokojnini, ki bi bila nižja od zaslužene. Gre za posledico, ki bo nastala v prihodnosti, njen nastop pa je negotov. Poleg tega davčni organ sploh nikoli ne bo obveščen o obstoju drugega zakonskega pogoja, torej o višini pokojnine, »posledično ne more vlagati kazenske ovadbe zaradi suma, da je bilo storjeno kaznivo dejanje«. Na davčni upravi so zato po naših informacijah opustili projekt pisanja kazenskih ovadb zoper delodajalce, na ministrstvo za finance in ministrstvo za pravosodje pa poslali predlog za spremembo kazenskega zakonika, s katero bi se uvedlo povsem novo kaznivo dejanje neplačevanja prispevkov za socialno varnost. Po njej bi bilo kaznivo tudi prikrajšanje proračuna oziroma pokojninske ali zdravstvene blagajne.
Delavec naj torej počaka na odločbo o pokojnini, preveri, ali je ta kljub jasni določbi, da se neplačani prispevki štejejo za plačane (razliko bi morale namreč po zakonu pokriti pristojne blagajne oziroma proračun), nižja, in zoper svojega delodajalca vloži kazensko ovadbo? Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) namreč zakon tolmači tako, da ta določba ne velja za določanje osnove za višino pokojnine. Dr. Luka Tičar s Pravne fakultete v Ljubljani meni, da bi ZPIZ določbo 192. člena ZPIZ-1 lahko tolmačil tudi drugače: »Ključno za ZPIZ je, da ugotovi, koliko prispevkov bi delodajalec moral plačati. Problem bi zato smel nastati le tam, kjer delodajalci, poleg tega da niso plačevali prispevkov, teh niso niti obračunali ali pa so zaposlenim plačevali na roko. Edino v teh primerih ZPIZ ne more določiti višine pokojninske osnove.« Prav zato, ker prihaja do različne razlage teh določb, se zastavlja vprašanje, ali tožilstvo res lahko daje tako dokončne odgovore na vprašanja, o katerih bi zadnjo, v tem primeru tudi prvo besedo, morala imeti sodna praksa oziroma prek nje sodišče. Na to opozarja tudi Tičar: »Neplačevanje prispevkov za obvezna socialna zavarovanja je že danes kaznivo dejanje po 196. in po 202. členu kazenskega zakonika. Nenavadno je, da se vrhovno državno tožilstvo na ta način pravzaprav izogiba svojim pristojnostim, saj lahko le sodišče presoja, ali so podani vsi znaki kaznivega dejanja in ali je podana odgovornost za to dejanje.« Ne bi se torej smeli postaviti na stališče, ki onemogoča kazenski pregon sicer očitno protipravnega in zavržnega ravnanja. Pač pa bi to določbo morali razlagati ekstenzivno, torej široko, ne pa tako, da bo do oškodovanja prišlo šele čez več deset let, saj bo zadeva takrat že zastarala. »Če to dejanje že imamo inkriminirano, bi bilo bolj primerno, da ga ne bi vezali na obstoj prikrajšanja pravice. Če bi namreč tudi sodišče zavzelo takšno stališče kot tožilstvo, sta ti dve inkriminaciji zgolj mrtva črka na papirju in ne služita ničemur.« Na vrhovnem tožilstvu pa se zdaj branijo, da »gre za nezavezujoče stališče, ki se nanaša na konkretno zadevo in v njej ugotovljeno dejansko stanje. Odločitev o nadaljevanju postopka v konkretnem primeru je prepuščena državnemu tožilcu, ki zadevo obravnava«. Kljub temu pa so vzorec za obravnavo (oziroma v našem primeru neobravnavo) teh primerov poslali vsem okrožnim državnim tožilstvom ...
Na ministrstvu za pravosodje so potrdili, da so z davčne uprave prejeli predlog za uvedbo novega kaznivega dejanja. Zavedajo se neprimernosti ureditve, po kateri v trenutku neplačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pravica delavca še ni kratena, saj do morebitne posledice pogosto pride šele mnogo pozneje. Poleg tega poudarjajo, da tudi v primeru interpretacije teh določb v dobro delavca, poleg kršitve področnih predpisov, take opustitve delodajalca pomenijo oškodovanje proračunskih blagajn. Vsi ti argumenti po njihovem mnenju govorijo v prid »ustreznih sprememb izpostavljenih kaznivih dejanj oziroma, če bo v postopku priprave ocenjeno kot bolj ustrezno, opravljenega razmisleka o določitvi novega kaznivega dejanja«.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.