13. 5. 2010 | Mladina 19 | Politika
Od kod milijarde za pomoč Grčiji?
Dr. Jože mencinger
© Miha Fras
Ker imajo vse evrodržave velike primanjkljaje, si bodo denar za pomoč Grčiji sposodile. Pri tem je po mnenju Jožeta Mencingerja najverjetneje, da bo Evropska centralna banka natisnila nove količine primarnega denarja. »To je že začela z odkupom državnih papirjev, kar pomeni ustvarjanje primarnega denarja. Za dejansko reševanje zdajšnjega položaja je to veliko pomembnejše od sklepov finančnih ministrov.« Kako in kdaj se bo Evropska centralna banka odločila za obratno operacijo, torej za prodajo teh papirjev in zmanjšanje količine denarja v obtoku, je po njegovem težko reči. »Tiskanje denarja je bil način, kako je Jugoslavija reševala proračunske težave; primanjkljaja sploh nismo imeli, luknjo je zmeraj znova zapolnila centralna banka. Seveda ne mislim, da bo tako ravnala ECB, a še pred pol leta bi bil predlog, naj ECB odkupuje državne papirje, razglašen za neumnost. Za zdaj vseeno kaže, da bo veliko splošno zadolženost vseh najbolj zmanjšala inflacija, ki je od nekdaj spremljala tržno gospodarstvo in popravljala napake. Tudi pri inflaciji gre za obliko prerazdelitve: zgubljajo upniki, pridobivajo dolžniki.«
Namen 110 milijard evrov vrednega reševalnega paketa za Grčijo je zagotoviti ravno dovolj denarja, da ta država v treh letih izpelje eno izmed najbrutalnejših fiskalnih šok terapij v zgodovini sodobne ekonomije, ne da bi pri tem izbruhnila revolucija, to pa bi povzročilo finančno razsulo območja evra. Reševalni paket bo seveda dobra naložba samo, če bo Grčija javni dolg najprej stabilizirala in ga nato postopno zmanjšala. Če načrt propade, se bo treba kljub finančni injekciji soočiti z grškim bankrotom, le da bo ta takrat precej hujši, saj bo v evropski blagajni zevala luknja. Ker ni nobenega jamstva, da bo Grčiji v treh letih uspelo izpeljati obljubljene makroekonomske reforme in se izkopati iz primeža dolgov, nekateri ekonomski analitiki menijo, da bi bilo pametneje, če bi se Grčija kar takoj odločila za dobro voden bankrot, torej za premišljeno reprogramiranje in prestrukturiranje dolga. Toda analitiki na nasprotnem bregu trdijo, da takojšen bankrot Grčije ni rešitev, saj bi s tem na kocko postavili obstoj evra. »Odločitev o reševanju Grčije je politična,« pravi Mencinger. »Očitno so presodili, da bi 'bankrot' ogrozil evro, ki ga obravnavajo kot nekakšno svetinjo in dokaz uspešnosti. To me malo spominja na Hrvaško, kjer so trdnost valute obravnavali kot izraz 'mudrosti predsjednika Tuđmana', v Sloveniji pa smo se v svetu Banke Slovenije trudili, kako preprečiti, da bi tolar postal preveč trden. Seveda ne gre zanemariti, da so upniki, ki bi ob bankrotu izgubili denar, predvsem banke v EU. Kaj bi se dejansko zgodilo z evrom, če bi pustili Grčijo bankrotirati, ne vem. Morda bi bil rezultat boljši.« Mencingerja še bolj skrbi panično odpravljanje proračunskih primanjkljajev in ustanavljanje novih protikriznih institucij, ki naj bi bile namenjene reševanju evra, saj to lahko zatre zdajšnjo blago oživljanje evropskega gospodarstva in ga požene v novo, nevarnejšo in daljšo krizo. »Dalj ko bo kriza trajala, lažje bo tiste, ki v državah plačnicah živijo slabo ali ki menijo, da živijo slabo, prepričati, da so krivi Grki. Nazadnje so vsi 'Grki', kar je zgodba, ki jo poznamo iz časov razpadanja Jugoslavije, ko so bili vsi 'izkoriščani'. Večina Slovencev najbrž še zdaj misli, da smo bili v Jugoslaviji izkoriščani.«
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Glavni članek
Kako bankrotira država?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.