Samo Bohak

20. 5. 2010  |  Mladina 20  |  Svet

Fašizem po madžarsko

Na zadnjih volitvah na Madžarskem je nacionalistična stranka Jobbik dobila 17 odstotkov glasov

Magyarország, dežela, ki je povprečnemu Slovencu vsaj toliko tuja kot izgovarjava njenega imena. Na zadnjih volitvah na Madžarskem je nacionalistična stranka Jobbik dobila 17 odstotkov glasov - s tem pa premagala tudi socialistično stranko. Pripadniki stranke jo sami označujejo za radikalno krščansko stranko, a njihove izjave in dejanja kažejo na prikriti fašizem; prav tako (pol)uradno zagovarjajo izgon Židov in Romov, si prizadevajo za končno rešitev židovskega vprašanja, nacistična ideologija pa se jim ne zdi »tako slaba«. Vodja stranke je Gabor Vona, ustanovitelj paravojaške organizacije Madžarska garda. Ko je novica o Jobbikovem uspehu prišla v svet, so bili vsi presenečeni. Pa je ta uspeh res presenetljiv? Žalostno dejstvo madžarskega političnega vsakdanjika je, da je bil takšen razvoj pričakovan.
Realna politična moč stranke sama po sebi ni skrb zbujajoča, saj ima večino še vedno desnosredinska stranka FIDESZ. Sporno je to, da je njen uspeh povzročil premik celotnega političnega prostora proti radikalni desnici.
Madžarska je Slovencem tuja že zaradi nerazumljivega jezika, o njej vemo malo. A obiskovalec, ki bi se marca letos znašel na Trgu herojev v Budimpešti, bi zagledal množico nacistov, fašistov, nacionalistov in kombinacijo vsega trojega, ki so prišli z vseh vetrov in iz vseh držav Evrope, da bi proslavili svojo zmago. Kaj točno so proslavljali?
Ob koncu 2. svetovne vojne, ko so Rusi napadali še zadnjo utrdbo nacistov na Madžarskem, budimpeštanski grad, so se nacisti odločili za zadnji junaški poskus prodora iz gradu, vendar je neslavno propadel. Nacisti so tako rekoč do zadnjega pomrli. A smrt v boju velja za junaško smrt in tudi poraze je mogoče proslavljati kot zmage. Mit je močnejši od resnice. Sicer pa vzrok za proslavljanje ni bistven.
Velja se ozreti dve leti v preteklost. Marca 2008 se je opazovalcu na Trgu herojev odprl veličasten pogled na nekaj tisoč neonacistov, nacionalistov, rasistov, jeznih belih mož ali preprosto ljudi, ki so bili nezadovoljni z razmerami v državi. Slika je povedala več kot tisoč besed - simboli, kretnje, spačeni obrazi in agresija, ki jo je bilo razbrati iz tona govorjenja, so razodevali, da je šlo predvsem za širjenje nestrpnosti na podlagi obujanja mitov. Simbolika množice se je prelivala v čudni mešanici svastik, UB-križev (poseben križ, ki je bil simbol madžarske nacistične stranke Nyilaskeresztes Párt - Hungarista Mozgalom), rdečih in belih črt na zastavah (del zastave madžarske nacistične oziroma fašistične stranke, ki je vključen v simboliko stranke Jobbik) in nekaj sodobnih madžarskih zastav, ki so plapolale pod Árpádom - slavnim madžarskim kraljem.
Orisana vinjeta predstavlja temno plat dežele, ki sicer premore tudi visoko intelektualno kulturo nobelovcev, čudovito arhitekturo in bogato zgodovinsko dediščino. Madžarska je dežela, ki ne zmore, kot se je izrazil Joyce, pobegniti iz nočne more zgodovine. Vseprisotnost starih zemljevidov Madžarske pred Trianonom je najprej zanimiva, ob spoznavanju zgodovine naroda in sodobnih razmer pa postane strašljiva. Izguba dveh tretjin ozemlja je za madžarski narod travma, ki je veličastni in ponosni narod ne more in ne želi rešiti. Predstavljajte si, da bi Slovenci na spominke za tujce namesto kure risali zemljevid Karantanije ali da bi Italijani namesto škornja prodajali rezane podobe rimskega cesarstva.
Gospodarska kriza je deželo, ki se je z bliskovito naglico izstrelila iz socializma v tržni kapitalizem, še posebej prizadela. Gospodarstvo države se je tako zamajalo, da ji nekaj časa celo IMF ni hotel posoditi denarja, saj naj ne bi bila kreditno sposobna. Izidi volitev so posledica nezadovoljstva prebivalstva, ki izgublja zaupanje v vlado. Leta 2006 je v javnost prišel posnetek osebnega pogovora nekdanjega premiera Ferenca Gyurcsánya, ki je dokazoval, da je lagal o gospodarskih razmerah v državi, da bi bil ponovno izvoljen. Sledili so protesti in nemiri, ki so trajali od 17. septembra lani.
Nasilje zaradi razmer v državi, razočaranja in obupa revnih množic na robu družbe, robu, ki se počasi zajeda v sredino, postaja legitimna taktika. Poročila o zločinih Madžarske garde, ki na podeželju napada in pobija »kurje tatove«, tako pravijo Romom, polnijo naslovnice liberalnih, levičarskih in aktivističnih časopisov. Zgodba o požigu, v katerem je umrla mati z otrokom, je za trenutek celo prodrla v svet. Človeka obide zla slutnja ob misli, da je morda kateri izmed razoglavih protestnikov, ki so na trgu Deáka Ferenca nasilno protestirali proti odločitvi vlade, da Madžarsko gardo (radikalna desničarska paravojaška organizacija, ki je povezana s stranko Jobbik) prepove, palico v svoji pesti zamenjal z žezlom in prevzel vlogo Prometejevega zlobnega brata dvojčka, ki kurjim tatovom prinaša ogenj.
Že lanske razprave o (ne)zmožnosti delovanja v sodobnem madžarskem političnem prostoru so v nekaterih radikalnejših intelektualnih krogih dosegle točko resigniranega priznanja, da bodo na naslednjih volitvah fašisti prevzeli vodilno vlogo in da je to morda celo neizogibno ter v nekem smislu dolgoročno »dobro«, saj se bo po nekaj letih vladavine fašističnih elit izkazalo, da tudi one nimajo rešitev, in ponudila se bo priložnost za spremembo paradigme. Takšne razprave so seveda potekale na robu družbe, vendar je ozračje splošne politične apatije v madžarskem vsakdanjiku nekaj običajnega. V takšnem ozračju lahko zrastejo in uspevajo nacionalistične ideologije in zaostritev gospodarskih razmer je lahko, kot za Ameriko svari Chomsky, povod za pohod fašizma s smetišča zgodovine na ulice in v hrame moči.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.