Sodniki garanti in strokovna policija

Kaj počnejo preiskovalni sodniki, ko niso v garažah in na drugih ogledih domnevnih kaznivih dejanj?

Oražnova ulica 11

Oražnova ulica 11
© Dejan Javornik

Ko so si po dogodku na Oražnovi ulici različni državni organi umivali roke in s prstom kazali na policijo, je vodja okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani Tamara Gregorčič v izjavi za javnost zapisala, da dežurna tožilka »ni bila seznanjena ne s krajem dejanja, ne z imenom lastnika psov, kot tudi ne s pasmo psov«, s tem pa ji je bilo »onemogočeno, da se tako časovno kot tudi vsebinsko odloči o morebitni udeležbi na ogledu«.
Ker se tožilec in preiskovalni sodnik dogovorno odločata za odhod na ogled in praviloma tja odideta skupaj, smo o tem govorili s preiskovalno sodnico in namestnico predsednika ljubljanskega okrožnega sodišča Andrejo Sedej Grčar in preiskovalnim sodnikom Borisom Papežem. Bi preiskovalni sodnik res odšel na ogled, če bi dobil podatek, da obstaja sum zlorabe psov, oziroma če bi vedel, kdo je pokojni? Bi šel, če bi imel tisti trenutek na voljo vse podatke, ki so znani danes? Papež: »Po mojem ne. Preiskovalni sodnik se je pač glede na takrat znane informacije odločil, da ni bilo kaznivega dejanja, in policiji sporočil, da ga na ogled ne bo.« Papež pri tem pojasnjuje, da se »vloga preiskovalnega sodnika zadnje desetletje in pol spreminja in postaja sodnik garant glede tega, kako presoja o predlogih policije in tožilstva v smislu človekovih pravic.«
Uradne številke pravijo, da so preiskovalni sodniki lani opravili 1781 nujnih preiskovalnih dejanj, to je slabih pet preiskovalnih opravil na dan. Največ časa sicer vzamejo zaslišanja privedenih oseb, teh je bilo lani 435, povprečno pa ima preiskovalni sodnik z enim obdolžencem tri ure dela. Kar pa se ogledov tiče, lani so jih opravili samo 22, je treba razloge za tako majhno številko iskati tudi v mnenju, ki ga je že pred leti sprejela sekcija preiskovalnih sodnikov pri sodniškem društvu. V skladu s tem mnenjem se preiskovalni sodnik udeleži ogleda ob umoru, prometni nezgodi s smrtnim izidom, delovni nesreči s smrtno poškodbo, večji železniški in letalski nesreči in požaru večjega obsega s sumom požiga. Je bilo vseh teh lani res zgolj 22? »Bilo jih je precej več, ampak preiskovalni sodnik gre na ogled zgolj, če iz vsebine izhaja, da bo tekel kazenski postopek,« pravi Papež. In dodaja: »Ogled lahko opravi policija tudi sama, brez kakršne koli škode za postopek. Za to delo so policisti precej bolje izučeni kot preiskovalni sodniki. O ogledu te pravna fakulteta ne nauči veliko.« Pa policija to delo dejansko opravlja strokovno, kot ves čas zatrjujejo njeni šefi, ali pa je morda kaj resnice v očitkih o politiki podrejeni policiji, ki zbira dokaze po nareku vsakokratnega ministra za notranje zadeve? Oba, Papež in Sedej Grčarjeva, poudarjata, da slovenska policija oglede opravlja na strokovno zelo visoki ravni in da glede tega nimata niti ene slabe izkušnje.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.