3. 6. 2010 | Mladina 22 | Politika
MNZ na razpotju?
Po zagovorniku človekovih pravic operativo na ministrstvu prevzema menedžer
Ministrica ter bodoči in bivši državni sekretar
© Borut Krajnc
Ministrstvo za notranje zadeve je zapustil državni sekretar Goran Klemenčič. Čeprav je ob prihodu na ministrstvo napovedoval predčasen odhod na polovici mandata, je odšel še prej. Ministrstvo, ki ga zapušča, je ministrstvo, s katerim zgledno sodelujejo nevladne organizacije, ministrstvo, ki ga je pohvalila informacijska pooblaščenka, ministrstvo, ki se je v času krize prvo reorganiziralo, in policiji tudi nihče več, razen SDS in njihovih podizvajalcev, ne očita nestrokovnosti.
Zakaj je Klemenčičev odhod drugačen od običajnega odhoda državnega sekretarja? Ker se je ministrstvo v njegovem času lotilo velikih in zapletenih projektov, ki jih je kot pogoj za vstop v politiko postavil prav Klemenčič. Njegov otrok je gotovo Nacionalni preiskovalni urad, ki je zaradi nespretne izbire sedeža postal celo očitek v interpelaciji zoper ministrico Kresalovo. Vendar Klemenčič opozarja, da je projekt zgolj pol poti, »NPU sam po sebi ni čarobna palica. Slovenija, ki trpi za kroničnim pomanjkanjem sistema postavljanja prioritet, se mora odločiti, kje na tej lestvici je celovito sistemsko omejevanje gospodarskega kriminala, in podobno kot projekt NPU koncipirati in podpreti tudi sistemske spremembe v drugih organih«. Drug velik posel, ki ga je ministrstvo opravilo takoj na začetku mandata, pa so izbrisani. Če bo ustavno sodišče (kot je v preteklosti že storilo) zavrnilo referendum o spremenjenem zakonu o izbrisanih, bo ta tistim izbrisanim, ki si to želijo in so si to želeli tudi v času prebivanja v tujini, omogočil ureditev statusa za stalno prebivanje v Sloveniji, ki jim je bil pred več kot 18 leti protizakonito odvzet. Klemenčič se zaveda, da zakon ni idealen, pač pa nekakšen minimalni maksimum, in tudi ne dokončna rešitev problema z vidika države: »Strinjam se z delom civilne družbe, ki pravi, da si je politika nekako prehitro umila roke, češ s tem zakonom smo 'svoj dolg' izbrisanim poplačali.« Klemenčič je sicer tudi v vlogi državnega sekretarja na MNZ ostal zagovornik človekovih pravic in ne glede na nekatere napake, ki jih je kot sekretar storil sam, in napake, ki jih je storila ministrica Kresalova, povsem mirne vesti zagotavlja, da »so pravljice poslancev Gorenaka ali Črnača o politični instrumentalizaciji policije v določenih primerih s strani Katarine Kresal točno to, pravljice.« Trdi, da z izjemo ministrovanja Bohinca, ki pa mu je pobezljal takratni šef policije Pogorevc, »doslej ni bilo vodstva ministrstva, ki bi tako spoštovalo operativno avtonomijo policije«.
V prihodnje bo Klemenčič z vlado sodeloval kot zunanji član medresorne delovne skupine, ki ima nalogo do konca leta pripraviti celovito zakonsko rešitev za samostojni nadzor nad policijo. Nadzirali naj bi tudi varnostne službe in druge državne organe s prisilnimi pooblastili. Sicer bi Klemenčič kaj lahko v prihodnjih mesecih postal predsednik prenovljene Komisije za preprečevanje korupcije. Na njegovo mesto pa prihaja Damjan Lah, dosedanji generalni sekretar na MNZ in v nasprotju s predhodnikom človek z dolgoletnimi vodstvenimi izkušnjami v javni upravi.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.