3. 6. 2010 | Mladina 22 | Družba
Dennis Hopper
Umrl je originalni upornik brez razloga
Denis Hopper, Peter Fonda in Jack Nicholson v filmu Goli v sedlu
Umrl je Dennis Hopper, igralec in režiser, ki mu Hollywood ni nikoli odpustil, da je posnel Gole v sedlu. Ko so h'woodski šefi leta 1969 videli Gole v sedlu, acid-trip o dveh motoristih, ki gresta iskat Ameriko, a najdeta pekel, so rekli: kdo bo gledal to sranje?! To »sranje« je potem kakopak gledal cel svet. Goli v sedlu so bili globalni hit, takojšnji kult in popkulturni mejnik. H'woodski šefi so bili šokirani, užaljeni in obenem ponižani: to je bil namreč vrhovni dokaz, da nimajo več pojma, za kaj gre, da so dokončno izgubili stik z realnostjo in da je njihov čas potekel. Jasno, ta, ki jih je tako grobo in epohalno ponižal, je bil Dennis Hopper, ki so ga bili silom razmer prisiljeni razglasiti celo za wunderkinda, genija in vizionarja - in tega, da so ga bili prisiljeni za hip tretirati kot wunderkinda, genija in vizionarja, mu niso nikoli odpustili.
Čakali so le na priložnost, da dokažejo, da imajo prav in da je Hopper le lažni prerok. Priložnost so dobili, ko je Hopper takoj zatem svoje prijatelje - Petra Fondo, Samuela Fullerja, Krisa Kristoffersona, Deana Stockwella, Tomasa Miliana, Johna Phillipa Lawa, Michelle Phillips in Russa Tamblyna - odpeljal v Peru, kokainski El Dorado, kjer je posnel Zadnji film, psihedelično, eksperimentalno, apokaliptično underground halucinacijo o propadu Zahoda, imperialistični naturi ameriškega sna, industrializaciji kulture in destruktivnem vplivu filmske industrije. H'woodski šefi so v en glas dahnili: kdo bo gledal to sranje?! In potem so res naredili vse, da ni tega »sranja« nihče videl, ali bolje rečeno - naredili so vse, da bi bil Zadnji film res Hopperjev zadnji film.
Zadnji film so zaklenili, ključ požrli, Hopperja pa izobčili, nagnali in prepovedali. »Ko se raznese, da si težaven, se te vsi izogibajo. Nihče te več noče. Ne zanima jih, zakaj si težaven. Vseeno jim je, če si težaven zato, ker skušaš biti kreativen in najti novo pot.« Svoboda je bila zanj nekaj samoumevnega. »Nisem mogel delati po nareku: sedi, snemi očala, prižgi cigareto, bla-bla-bla, ugasni cigareto, natakni si očala. Strasbergova metoda nas je naučila odprtosti trenutkom realnosti - ne misliš na to, kdaj si boš nataknil očala in kdaj boš kadil. Ko potem kadiš, res kadiš, ne pa le igraš, da kadiš. Ne bom se usedel, ko boste vi rekli, da naj se usedem, ampak ko bom sam čutil potrebo po sedenju. S svojim pristopom sem kakopak blokiral snemanje. Ker pa nisem bil Marlon Brando, Montgomery Clift ali James Dean, ker potemtakem nisem bil zvezda, so me zlahka izločili. Marš! Poberi se! Za Hollywood je film biznis, jaz pa sem bil motnja. Niso me več hoteli najeti. Preprosto.« Hopper je tako na lepem izginil. »V h'woodskih produkcijah nisem igral skoraj 9 let, režiral pa nisem 11 let.« Eksekucija je bila javna. Hopper je bil prekinjen. Najprej je zbežal v Pariz - in potem v Mexico City. Kot kak dialektični disident.
Ko hoče kdo definirati petdeseta, je dovolj, da reče James Dean. In ko hoče kdo definirati šestdeseta, je dovolj, da reče Dennis Hopper. Dean in Hopper, človeka, ki sta definirala epohi, sta kariero začela skupaj, sredi petdesetih, v istih filmih, v Uporniku brez razloga in Velikanu. Kar je pustilo sledi. »Boljšega igralca, kot je bil Dean, še nisem videl. Imel je bujno domišljijo, znal je improvizirati, ustvarjal je reči, ki jih sploh ni bilo v scenariju. Bil je drugačen. Ko se je gibal, se je zdelo, da pleše. Bil je pravi ekspresionist - s telesom se je znal izražati kot nihče drug. Bolje kot Brando in Clift. Dean je bil najboljši igralec te generacije.« Dean ni bil le prijatelj, s katerim sta skrivaj uživala marihuano in peyote, ampak tudi mentor, ki je napovedal: nekoč boš režiser! Jamesa Deana je prekinila smrt - Dennisa Hopperja je prekinjal James Dean v njem. Še dolgo po Deanovi smrti je izgledal kot človek, ki misli, da je reinkarnacija Jamesa Deana.
Stalno so ga prekinjali, toda ne z aplavzi. Ni čudno, da je debitiral v filmu Umrl sem tisočkrat. Leta 1958 je slovitega režiserja Henryja Hathawaya na snemanju vesterna Od pekla do Teksasa tako nadrl, da so ga nagnali - ne le s snemanja, ampak tudi iz Hollywooda. »Rekli so, da se ne znam obnašati.« Hathaway se mu je skušal leta 1965 odkupiti, zato ga je vključil v Sinove Katie Elder, toda hej, prav na snemanju tega vesterna je dobil idejo za Zadnji film, ki mu je nekaj let kasneje prekinil kariero. Nenehno se je tudi poročal in ločeval, bučno, serijsko, brutalno - s pevko Michelle Phillips je bil poročen le 8 dni. Če se že ni ravno ločeval, mu je kaj zgorelo. Če mu ni že ravno kaj gorelo, ga je s helikopterjem in koltom lovil John Wayne, ker je pred njegovima hčerkama kvantal. In če ga že ni ravno lovil John Wayne, je Charles Manson hotel, da ga igra v filmu.
Dennis Hopper je le fant iz Kansasa, ki je pogodbo s studiem Warner podpisal že pri osemnajstih... ki mu je bilo v Zadnjem filmu ime Kansas... ki ga je obiskal Elvis Presley, da bi lahko z njim kramljal o Jamesu Deanu... ki je z Orsonom Wellesom in Johnom Hustonom na smrtni postelji tešil Johna Forda... ki je z Andyjem Warholom delal, še preden je postal slaven... ki je z Martinom Lutherjem Kingom marširal od Selme do Montgomeryja... ki je hotel posneti prvi »resni« pornič... ki je album posnel s samim Milesom Davisom... ki je polovico življenja igral zadete, manične, zblojene hipije (npr. Apokalipsa danes), polovico pa zadete, manične, zblojene psihopate (npr. Modri žamet, Paris Trout, Hitrost, Potopljeni svet)... ki mu je slog igre formatiral kokain... ki se je leta 1983 med performansom obdal s palicami dinamita in jih potem razstrelil... in ki je zelo rad uporabljal izraz dialektika - Zadnji film je sicer mnogo let kasneje odkupil od studia Universal, toda na dvdju ga ni nikoli izdal. Dialektično.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.