Peter Petrovčič

10. 6. 2010  |  Mladina 23  |  Politika

Začetek konca Šturmovega verskega zakona

Z odločbo ustavnega sodišča o starem zakonu izpolnjeni pogoji za pisanje novega

Direktor urada Aleš Gulič in nadškof Anton Stres

Direktor urada Aleš Gulič in nadškof Anton Stres
© Borut Krajnc

Na odločbo ustavnega sodišča o zakonu o verskih skupnostih, s katero je ustavno sodišče razveljavilo nekatere določbe zakona, o precej pomembnih dilemah pa ni reklo nič, sta se odzvala nadškof Anton Stres in direktor urada za verske skupnosti Aleš Gulič. Če je cerkev odločbo označila za zmago, pa so si na uradu vzeli še nekaj časa za preučitev odločbe, ki odpira več vprašanj, kot jih zapira. A na uradu odločbo preučujejo z enim samim namenom - da bodo usmeritve ustavnega sodišča o verski tematiki lahko upoštevali pri pisanju povsem novega zakona, ki bo zamenjal aktualnega, Šturmovega.
Tega se zaveda tudi Stres, ki zagotovo pozna Guličevo tezo, da aktualni zakon o verski svobodi neprimerno preferira večje verske skupnosti. »Če se je ustavno sodišče odločilo, da bo pretreslo ustavno ustreznost določenih členov, ostalih pa ne, potem domnevam, da se z vsemi ostalimi strinja in da ravno te toliko očitane pristranskosti gotovo ni opazilo,« je prepričan Stres. Ustavno sodišče bi po njegovem mnenju morebitno privilegiranost katere izmed verskih skupnosti razveljavilo po uradni dolžnosti. Dvom o tem sicer sproža že sama odločba, ki dopušča možnost nekaterih neenakosti. Ne sicer pri pridobivanju statusa pravne osebe, ampak glede financiranja verskih skupnosti s strani države. »Da ne bo pomote, privilegiranost določenih verskih skupnosti se kaže prav skozi financiranje. S tem, ko bi versko dejavnost ločili od drugih in bi se država odločila za prenehanje financiranja te dejavnosti, bi bila privilegiranost že precej omejena, če ne že kar ukinjena,« pravi Gulič. Kako to doseči, saj se predvsem RKC iz proračuna financira prek številnih različnih postavk, pa na uradu še ne vedo. Če bi način našli, bi bil zakon že spisan, še dodaja Gulič. Prav zato urad čaka še precej dela pri preučevanju odločbe ustavnega sodišča, ki je veliko dilem pustilo odprtih in s tem zakonodajalcu dalo proste roke. Gulič poleg tega še poudarja, da je treba urediti tudi področje financiranja mešanih dejavnosti in s tem možnosti za enakopravno obravnavo vseh verskih skupnosti, ki se prijavljajo na razpise za financiranje ali kako drugače pridobivajo davkoplačevalski denar.
Na uradu tudi pojasnjujejo, da bodo v novem zakonu zmanjšali administrativne ovire v odnosih verske skupnosti-država in verske skupnosti-posameznik. Ohranili oziroma okrepili naj bi načelo enakopravnosti, načelo ločenosti cerkve od države in načelo svobode vesti. »Če je glede teh vprašanj ustavno sodišče vendarle določilo nekatere minimume, se bomo mi trudili, da ne bi ostali zgolj pri minimumih, ampak si bomo prizadevali za čim višje standarde.«

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.