10. 6. 2010 | Mladina 23 | Politika
Evropa zateguje pas
Nevarni udari na socialno državo
Potem ko je grška vlada napovedala drastične varčevalne ukrepe, da bi zapolnila proračunsko vrzel in vrnila Evropski uniji in Mednarodnemu denarnemu skladu ter drugim upnikom 110 milijard evrov posojil, so podobne ukrepe, da bi uredili javne finance in zavrli zadolževanje, napovedale tudi vlade drugih evropskih držav. Minuli teden je velikanski varčevalni sveženj, največjega po vojni, predstavila nemška kanclerka Angela Merkel. »Da bi postavili javne finance na trdne temelje«, je dejala, naj bi do leta 2014 zmanjšali proračunski primanjkljaj za 80 milijard evrov in ga do leta 2016 spravili pod 0,35 odstotka bruto domačega proizvoda. Kanclerka je priznala, da so v minulih desetletjih »živeli prek svojih zmožnosti«. Nemški zunanji dolg danes znaša okoli 75 odstotkov BDP. Varčevalni rezi bodo boleči. V obrambnem sistemu naj bi v naslednjih štirih letih odpustili 40.000 uslužbencev. Državno uradništvo bodo skrčili za več kot 15.000 zaposlenih, manj denarja pa bodo namenili tudi sociali. Skrčili bodo subvencije gospodarstvu, energetski koncerni bodo morali plačevati posebno dajatev za jedrske elektrarne. Gradnjo berlinskega gradu, baročnega Stadtschlossa, bodo prestavili za nedoločen čas. Po Angeli Merkel mora biti Nemčija zgled drugim državam, saj gre za »največje gospodarstvo v Evropi ... Pretekli meseci so, v primeru Grčije in drugih držav evroobmočja, pokazali, kako pomembno je zdravje javnih financ, saj gre za temeljni pogoj za stabilnost in blaginjo«, je dejala.
Tudi italijanska vlada je konec maja sporočila državljanom, da jih čakajo »težke žrtve«, in napovedala, da bo v prihodnjih dveh letih privarčevala 24 milijard evrov proračunskih sredstev. Zamrznila bo plače delavcem v javnem sektorju. Ministrom bodo zmanjšali plače za 10 odstotkov. Največje zaslužkarje v Italiji pa bodo po novem bolj obdavčili. Enako se na krizo odziva španska vlada, kjer so v začetku junija znižali plače uslužbencev v javnem sektorju za 5 odstotkov. Pokojnine bodo do leta 2011 zamrznili in reformirali pokojninski sistem tudi s podaljšanjem delovne dobe za upokojitev. Skupaj naj bi v prihodnjih dveh letih privarčevali 15 milijard evrov. Irci morajo v naslednjih dveh letih privarčevati štiri milijarde evrov. Javnim uslužbencem so že znižali plače za 5 odstotkov, za 760 milijonov evrov so skrčili sredstva za socialne namene in odpovedali so se državnim investicijam za 960 milijonov evrov. Irski proračunski primanjkljaj znaša zdaj 12 odstotkov BDP. Do leta 2014 naj bi ga zmanjšali na 2,9 odstotka BDP. Tudi na Portugalskem, kjer bodo imeli v tem letu primanjkljaj v višini 7,3 odstotka BDP, bodo za 5 odstotkov zmanjšali plače najbolje plačanim v javnem sektorju in do leta 2013 znižali izdatke za vojsko za 40 odstotkov. Madžari pa že od leta 2008, ko so sklenili poseben sporazum z Mednarodnim denarnim skladom, s Svetovno banko in z Evropsko unijo za posojilo 20 milijard evrov, živijo z zategnjenim pasom.
Povsod pa so vlade naletele na oster odpor sindikatov, ki z demonstracijami in napovedmi generalnih stavk opozarjajo, da bremena krize in slabega poslovanja vlad ni mogoče preložiti le na pleča delavcev. Očitno bo povsod plačal največji davek javni sektor in predvsem tiste države, ki so najbolj zadolžene. Če je ameriški ekonomist Jeffrey Sachs pred kratkim dejal, da si želi konca »naivnega keysianizma, ki je pomenil prelivanje denarja v gospodarstva, ki so bila že vrh glave zadolžena«, pa drastičnim varčevalnim ukrepom nasprotujeta liberalna ekonomista Paul Krugman in Joseph Stiglietz, ameriška akademika in dobitnika Nobelove nagrade, saj bi po njunem mnenju lahko zaradi njih zadušili obnovo gospodarstva. Je pa res, dodajata, da bo Evropa morala obvladati svoje državne finance in primanjkljaj, vendar tako, da bo hkrati spodbudila rast produktivnosti in gospodarstva. Zdaj je vse preveč ukrepov usmerjenih le v omejevanje delavskih pravic in oženje socialne države. Torej »evropskega načina življenja«, v primerjavi z ameriškim. Po mnenju nekaterih teoretikov nas zato čakajo burni časi. Nekaj podobnega je Evropa doživljala v tridesetih letih prejšnjega stoletja.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.