Marjan Horvat

17. 6. 2010  |  Mladina 24

Zgodba o deklici s Kosova v Avstriji

Ko brezoblična množica ilegalnih priseljencev dobi obraz

Dom družine Zogaj s Kosova je bil uničen v bombardiranju leta 1999. Dve leti kasneje je oče ob pomoči tihotapcev pobegnil v Črno goro in Italijo ter nato pristal v Avstriji. Zaprosil je za politični azil, a ga niso uslišali. Oče je delal in družina, ki se mu je pridružila, se je vživela v gornjeavstrijskem mestecu Frankenburg. Azila pa niso dobili. Zato so oktobra 2007 sredi noči prišli v njihov dom policisti in jih izgnali iz Avstrije na Kosovo. Le petnajstletna hčerka Arigona se jim je izmuznila in prek spletnega portala youtube opozorila avstrijsko in širšo javnost na agonijo, ki jo preživlja njena družina, in na posledice, če jo oblasti izženejo na Kosovo. Grozila je s samomorom. Tedanji notranji minister Günther Platter je odločno dejal NE. Iz humanitarnih razlogov pa je lahko Arigona z materjo ostala do konca šolskega leta 2008. Drugi so se morali vrniti na Kosovo. New York Times je zapisal, da se je z njenim begom v noč »končalo edino dejanje upora proti oblastem v njeni novi deželi«, in okrcal imigracijsko politiko avstrijske države, ki ne zna obdržati ljudi, čeprav so se izkazali za družbi koristne.
Arigona pa je boj nadaljevala. Po spletu je v brezhibni nemščini prosila za pomoč. Njen obraz je krasil naslovnice največjih avstrijskih časopisov, njeni sošolci in sošolke so organizirali podpisovanje peticije, da bi ji dovolili ostati v Avstriji. Na ulicah so bile množične demonstracije vsakokrat, ko jo je vlada kanila izgnati. Leta 2008 so tudi avstrijski književniki v odprtem pismu javnosti zapisali, da je »tukaj odrasla, se vključila v okolje in tu se počuti doma. Prav tako imajo njeni bratje in starši iz humanitarnih razlogov pravico, da bi z njo ostali v Avstriji.«
Primer Zogajevih je dobil politične razsežnosti in okrepil razprave o prenovi azilske politike v Avstriji. Da ostane družina Zogaj iz humanitarnih razlogov v Avstriji, je večkrat zahteval tudi avstrijski predsednik Heinz Fischer. Toda očitno ustavni sodniki niso videli onkraj zakona. Z njihovo razsodbo so bili zadovoljni avstrijski svobodnjaki (FPÖ) in Zavezništvo za prihodnost Avstrije (BZÖ). Vodja FPÖ Heinz-Christian Strache in generalni sekretar BZÖ Christian Ebner sta pozvala k takojšnjemu izgonu družine, saj so po Strachejevem mnenju Zogajevi dovolj dolgo »skakali po glavi Avstrijcem«. Josef Weidenholzer, vodja organizacije Volkshilfe (Ljudska pomoč), ki je več let skrbela za Zogajeve, pa je menil, da je »ta razsodba dober primer, kakšna ne bi smela biti integracijska politika«. Izgon Arigone Zogaj in njene matere lahko zdaj ustavi le še notranja ministrica Maria Fekter, ki pa jima je že svetovala, naj raje sami zapustita Avstrijo. Za avstrijske imigracijske oblasti je odločitev ustavnega sodišča, da napak v postopku proti Zogajevim ni bilo, dokončna. Sodišče je še pristavilo, da »po mnenju ustavnih sodnikov tudi ni mogoče sklepati, da bi bil ob vrnitvi na Kosovo ogrožen obstoj družine Zogaj«.
Za oblast sta, če tako hoče, kruti zakon in odločitev sodišča sveta. Ne zanima je, kaj se dogaja zunaj te odločitve, kjer teče resnično življenje. Je ujetnica za svojimi zidovi.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.