MARJAN HORVAT

17. 6. 2010  |  Mladina 24

Na čigavem vrtu so bili nasprotniki arbitražnega sporazuma?

Zbor politikov ni bil v nobeni povezavi z Društvom slovenskih pisateljev

Politiki na vrtu Društva slovenskih pisateljev

Politiki na vrtu Društva slovenskih pisateljev
© Borut Peterlin

Pozno popoldne, že bolj zvečer 6. junija se je tabor zagovornikov arbitražnega sporazuma zbral v Cankarjevem domu, nasprotniki pa so bili na letnem vrtu Društva slovenskih pisateljev. Zbirališče zagovornikov se ni zdelo nikomur sporno, pač pa so se pojavile pripombe, kar zadeva Društvo pisateljev, ker je ta civilnodružbena in nestrankarska ustanova posodila svoj vrt politični opciji, v kateri je dominiral prvak SDS Janez Janša. Nehote - tudi novinarki javne in največje zasebne TV sta poročali z »vrta Društva slovenskih pisateljev« - so gledalci in poslušalci dobili vtis, da je tudi Društvo pisateljev vpeto v blok nasprotnikov arbitražnega sporazuma.
Zgodba pa ni tako preprosta. Najemnik letnega vrta, kjer so gostovali nasprotniki arbitražnega sporazuma, je Drago Gajić - Gajo, jazzovski glasbenik, tolkalec, v javnosti znan kot lastnik Jazz kluba Gajo na Beethovnovi 8, ki pa mu lastnik prostora odpoveduje gostoljubje. Škoda za slovensko kulturo, če pristojni ne bodo našli ustrezne rešitve ...
Sicer pa Draga Gajića - Gaja najdemo tudi med podpisniki spomenice Zbora za republiko, s katero je zbor predlagal, da na »referendumu o arbitražnem sporazumu 6. junija 2010 glasujete PROTI potrditvi ratifikacije škodljivega arbitražnega sporazuma«. Zato se ne moremo čuditi, če so se protagonisti nasprotovanja arbitražnemu sporazumu zbrali na »njegovem« vrtu.
Ker pa se je očitno več ljudem zdel dogodek na letnem vrtu Društva slovenskih pisateljev sporen, saj je s tem prostorom dobil neustrezno konotacijo, je predsednik društva Milan Jesih - Gajo pravi, da je sodeloval pri pripravi besedila - medijem poslal pojasnilo, da »zbor politikov ni bil v nobeni povezavi z Društvom slovenskih pisateljev. Zelo obžalujemo, da se je ime našega društva znašlo v takšnem kontekstu, da bi ga bilo mogoče povezovati s katero koli politično stranko. Društvo slovenskih pisateljev seveda ostaja nestrankarska cehovska asociacija zainteresiranih pisateljev, ki se kot državljani lahko politično angažirajo zunaj društva.«
Gajo nas je v pogovoru napotil na Mitjo Rotovnika, direktorja Cankarjevega doma, ki je omogočil snidenje privržencev arbitražnega sporazuma, pa kraja njihovega shoda nihče ne problematizira. Po naših podatkih so politične stranke koalicije, ki je sporazum podpirala, Cankarjevemu domu dolžne okrog 3500 evrov. Sicer pa so doslej v Cankarjevem domu našli svoje mesto številni, tudi vsakokratni oblasti ne najbolj všečni dogodki in ljudje. Pred več kot dvema desetletjema spuntani delavci Litostroja, pa tudi gladovne stavke so že uprizorili v njem ...
Če bi se tisto referendumsko nedeljo sočasno znašli v Cankarjevem domu zagovorniki in nasprotniki arbitražnega sporazuma, bi se morda celo dogovorili, kako naprej s Hrvati. Brez madeža bi ostal vrt Društva slovenskih pisateljev, njegovemu najemniku Dragu Gajiću pa ne bi bilo treba preklicevati vsega, kar nam je povedal. Najprej je v pogovoru z nami poskušal razložiti, kako, kdo in zakaj je v vrtu gostil politike, pozneje pa je vse izjave preklical.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.