Staš Zgonik

17. 6. 2010  |  Mladina 24

Bruseljski monolit

Kdo je kriv za slabo stanje spomenika slovenskemu predsedovanju EU?

Odpadle črke pri Prešernovem imenu

Odpadle črke pri Prešernovem imenu
© Darja Kocbek

Pred palačo Sveta Evropske unije v Bruslju ponosno stoji marmorni spomenik v spomin na slovensko predsedovanje EU v prvi polovici leta 2008. Na več kot štiri metre visokem monolitu, izdelanem po načrtu arhitekta Borisa Podrecce, je izpisan prvi verz Zdravljice »Žive naj vsi narodi« v 23 uradnih jezikih EU, dodano pa je tudi ime avtorja - Franceta Prešerna. Tik pred koncem predsedovanja sta ga skupaj otvorila takratna ministra za kulturo in šolstvo Vasko Simoniti in Milan Zver. »Veliko predsedstev ne pusti takih pečatov in to vsakič obžalujem,« je bil navdušen generalni direktor sekretariata Sveta EU Marc Lepoivre.
A danes spomenik ni več v prvotnem stanju. Po dveh letih je z napisa na njem odpadlo več črk. Zver, zdaj evropski poslanec, glede na to, »da je nedopustno pustiti tak simbol Slovenije in slovenstva v tako slabem stanju«, ministrstvo za kulturo poziva, naj zadevo uredi in spomeniku vrne nekdanji sijaj. Ministrstvo, so v soboto zapisali na spletni strani SDS, pa se ne odziva. Na ministrstvu so pojasnili, da so se že povezali z Narodno galerijo, ki je takrat pripravljala postopke za postavitev monolita, prav tako so stalno predstavništvo Slovenije v Bruslju prosili, naj jim pomaga pri pripravi ustrezne dokumentacije, na podlagi katere bo mogoče opraviti popravljalna dela.
Nas pa je ob tem zanimalo, kako je sploh mogoče, da že po dveh letih na spomeniku manjka nekaj črk. Slaba izvedba ali kaj drugega? Neuradno smo izvedeli zelo zanimivo zgodbo. Denar za izdelavo monolita je šel kar iz sredstev, ki jih je kulturno ministrstvo odobrilo za razstavo o arhitektu Jožetu Plečniku v Kraljevih muzejih v Bruslju. In ker je po postavitvi razstave ostalo bolj malo denarja, ministrstvo pa dodatnih sredstev ni hotelo odobriti, je bilo treba varčevati. Izvajalci so zato na marmorni spomenik nalepili črke iz najcenejšega materiala, a so zaradi neprimerno pripravljene podlage menda začele odpadati že po štirinajstih dneh. Ko je izvajalec to izvedel, se je odločil, da na svoje stroške (ker ministrstvo dodatnih sredstev pač ni odobrilo) črke nadomesti s kakovostnejšimi in jih tudi primerno trajno pritrdi. Tokratno »odpadanje« črk tako skoraj zagotovo ni posledica slabe izvedbe, temveč vandalizma. Manjkajo namreč črke na spodnjem delu spomenika, saj so te najbolj na dosegu rok lokalne bruseljske mladine, ki se pogosto zadržuje ob spomeniku, postavljenem ob vhodu v postajo podzemne železnice.
Se je pa treba vprašati, zakaj je bilo ministrstvo za kulturo pod prejšnjo vlado tako varčno pri izbiri materialov za »simbol Slovenije in slovenstva«, kot monolitu pravi evroposlanec Zver. Za pojasnilo smo prosili tudi takratnega ministra Simonitija, a smo ostali brez odgovora. Pa še to: za bruseljsko razstavo o Plečniku so se zanimali še drugod po Evropi, pri nas pa po naših podatkih takrat niso mogli najti niti enega skladišča za začasno hranjenje te razstave, zato jo je bilo treba odpeljati na smetišče.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.