23. 6. 2010 | Mladina 25 | Politika
Naftna Santa Barbara
Nova nadaljevanja nepriljubljene, a zelo gledane serije
Tonyju Haywardu, predsedniku uprave naftne družbe BP, krizni menedžment res ne gre od rok. Komaj se je ozračje nekoliko pomirilo po njegovih izjavah, da je Mehiški zaliv velik, količina iztekle nafte iz vrtine 1500 metrov globoko pa v primerjavi s tem majhna, in da si že enkrat želi nazaj svoje življenje, je spet udaril. Tokrat se je odločil, da si bo dejansko spet priboril delček svojega starega življenja in si, medtem ko nafta še vedno veselo bruha iz poškodovane vrtine, privoščil udeležbo na jadralski regati. »Po mojem lahko sklepamo, da Hayward nove kariere ne bo našel v PR-svetovanju,« je bil za televizijo ABC »diplomatski« vodja kabineta ameriškega predsednika Rahm Emanuel.
A ubogega Tonyja je treba razumeti. Prejšnji teden je bil namreč zanj precej naporen. Najprej se je v Beli hiši z ameriškim predsednikom Barackom Obamo dogovoril za oblikovanje 20 milijard dolarjev vrednega sklada za poplačilo prizadetih zaradi katastrofe, nato pa se je moral na zaslišanju izmikati mučnim vprašanjem ameriških kongresnikov. Eden od njih mu je sicer nepričakovano priskočil na pomoč in za trenutek nase prevzel večino javne pozornosti. Republikanski kongresnik Joe Barton iz Teksasa se je namreč odločil, da bo trenutek izkoristil za opravičilo. Pa ne javnosti, prizadetim, ampak BP-ju. Kot je dejal, ga je sram, da lahko Bela hiša od zasebne korporacije izsili tolikšno vsoto denarja. To je po njegovem prepričanju prvovrstna tragedija. Ne pa iztekanje nafte.
Na BP so medtem začele leteti nove obtožbe. Nekdanji zaposleni na ploščadi Deepwater Horizon, ki je preživel eksplozijo, je za BBC povedal, da so napako na opremi, ki je ključna za varnost vrtine, opazili že nekaj tednov pred nesrečo. Ker odgovorni niso želeli ustaviti vrtanja, so po njegovih besedah okvarjeni del opreme pač izključili in nadaljevali brez njega. Demokratskemu kongresniku Edu Markeyju pa je uspelo dobiti interni BP-jev dokument, v katerem piše, da bi v najhujšem primeru iz poškodovane vrtine lahko vsak dan izteklo 100 tisoč sodov nafte na dan, dvajsetkrat več od ocene trenutne hitrosti iztekanja, ki jo BP navaja v nastopih v javnosti.
Če so samo napori za ustavitev iztekanja nafte družbo doslej stali več kot 2 milijardi dolarjev, naj bi se v BP-ju po poročanju časnika Sunday Times že pripravljali na zbiranje 50 milijard dolarjev, kolikor naj bi po lastnih ocenah potrebovali za vse pričakovane izdatke. 30 milijard naj bi zbrali s pomočjo prodaje obveznic in najema bančnih posojil, preostalih 20 milijard pa s prodajo premoženja. Vrednost delnic družbe sicer še naprej nezadržno pada. Samo ta mesec je izgubila že več kot četrtino vrednosti. O razsežnosti katastrofe veliko pove dejstvo, da bo upravljanje 20-milijardnega sklada za poplačilo prizadetih prevzel odvetnik Kenneth Feinberg, ki je podobno nalogo dobil po terorističnih napadih 11. septembra 2001.
Številne družbe, ki se ukvarjajo z vrtanjem, in njim naklonjeni lokalni politiki si medtem na vso moč prizadevajo odpraviti odločitev Bele hiše o šestmesečnem embargu na vrtanje v velikih globinah. Ta teden je skupina podjetij na sodišče vložila zahtevek za odpravo moratorija zaradi dodatne gospodarske škode, ki jo povzroča, guverner zvezne države Misisipi Haley Barbour pa je za televizijo MSNBC dejal, da je moratorij hujša stvar od samega iztekanja nafte. »Iztekanje je grozna stvar, ampak moratorij je prav tako grozna stvar, ki pa ni slaba samo za regijo, temveč za celotno Ameriko.« V Obamovi administraciji vztrajajo, da je treba pred odpravo moratorija ugotoviti natančen vzrok nesreče ter temu primerno zaostriti varnostna merila in postopke. Izkazalo se je namreč, da je večina naftnih družb, ki delujejo v Mehiškem zalivu, izdelavo kriznega odzivnega načrta za primer nesreče naročila pri istem podjetju, ki je velike dele načrtov za vsakega novega naročnika enostavno skopiralo, po načinu »copy-paste«, od prejšnjih. Zato ne čudi, da je BP-jev krizni načrt vseboval telefonsko številko okoljskega strokovnjaka, ki je mrtev že pet let, in da načrt podrobno opisuje morebitni vpliv nesreče na populacijo mrožev. Ki jih seveda v Mehiškem zalivu sploh ni.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.