60 milijonov ročno šivanih žog

V mestu, kjer izdelajo več kot 70 odstotkov nogometnih žog na svetu, se bojijo, da jim bodo posel v nekaj letih prevzeli Kitajci

Zdi se, da se vratarji in igralci na svetovnem nogometnem prvenstvu še niso povsem sprijaznili z novo žogo jabulani, ki jo je Adidas razvil skupaj s strokovnjaki britanske univerze Loughborough. Brazilski branilec Júlio César denimo pravi, da je še najbolj podobna »navadni žogi iz supermarketa«, Italijan Gianluigi Buffon obžaluje, da se »tako pomemben turnir igra s tako neustrezno žogo«, brazilski zvezdnik Robinho pa je prepričan, da »človek, ki je to žogo zasnoval, zagotovo ni nikoli igral nogometa«. A v mestu Sialkot v Pakistanu imajo ta čas povsem drugačne skrbi. Tam ročno izdelajo več kot 70 odstotkov žog, ki jih nogometni navdušenci kupujejo v športnih trgovinah vsepovsod po svetu, v času pred letošnjim prvenstvom in med njim jih samo v enem podjetju izdelajo celo po 25 tisoč na dan, vseeno pa se na trgu vse bolj in bolj uveljavljajo dražje uradne žoge, ki jih iz indijskih in tajvanskih polizdelkov izdelujejo predvsem na Kitajskem in le deloma v Pakistanu. Masud Akhtar, lastnik podjetja Forward Sports iz Sialkota, pravi, da se je povpraševanje po njihovih žogah v dneh pred prvenstvom povečalo za kar 40 odstotkov, ta ritem pa naj bi se še nekaj tednov stopnjeval. Žoge seveda niso več usnjene kot pred sto leti, ko naj bi bila angleškim vojakom v Sialkotu počila žoga in naj bi jim jo bil neki tamkajšnji krojač zašil in tako »postavil temelje« izdelovanju nogometnih žog iz 32 zaplat usnja v tem mestu nedaleč od Kašmirja. Žoge so zdaj iz vzdržljivejšega poliuretana, v Sialkotu pa jih, drugače od Kitajcev, ki žoge lepijo, še vedno šivajo ročno. V mestu, ki ima nesporni svetovni rekord v številu izdelanih žog, je tako kot povsod v Pakistanu najbolj priljubljen šport kriket, izdelovanje žog pa prebivalcem za zdaj zagotavlja kar dostojno preživetje. Tisti, ki se ne ukvarjajo z razrezom materiala, temveč s šivanjem, so s svojo zaposlitvijo zadovoljni, saj delo večinoma opravljajo sede in v zaprtih delavnicah, kjer se temperatura nikoli ne dvigne do zunanjih 40 stopinj Celzija. Za izdelavo ene žoge porabijo dve uri, za repliko, ki vam jo v trgovinah prodajo za 25 evrov, pa zaslužijo 60 centov. Mnogi delo opravljajo že od svojega trinajstega leta, česa takšnega pa si danes ni več mogoče predstavljati, saj morajo športne znamke paziti na svoj ugled in v delavnice redno pošiljajo nadzornike, da v njih ne bi bili zaposleni otroci.
Vse lepo in prav, a številne družine brez dela otrok vseeno ne bi mogle preživeti, zato medtem ko starši v ustreznih delovnih razmerah šivajo milijone replik uradne žoge jabulani (v zulujščini veseliti se, praznovati), dvanajstletni otroci lučaj od tovarne na žgočem soncu in v neznosnem prahu dan za dnem prekladajo težke opeke.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,8 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.