Staš Zgonik

23. 6. 2010  |  Mladina 25

Sončna borza

Strehe, priložnost za dodaten zaslužek

Elektrarna na strehi

Elektrarna na strehi
© Milan Jezeršek

Investitorji v fotonapetostne elektrarne se za izkoriščanje najobilnejšega obnovljivega vira energije - sonca - vse redkeje odločajo iz okoljevarstvenih razlogov. Zaradi državnih spodbud je vlaganje v obnovljive vire energije postalo tudi kapitalsko nadpovprečno donosna in varna naložba. Tisti, ki želijo vlagati v fotonapetostne elektrarne, nimajo nujno za to primernih (večinoma strešnih) površin. Tisti, ki imajo primerno površino, pa nimajo nujno volje ali sredstev za investiranje. In tu nastopi borza streh. Investitor z denarjem in lastnik s streho se najdeta na borzi in skleneta pogodbo o zakupu strehe za določen čas - pri nas za 15 let, kolikor traja obdobje zagotovljenega odkupa proizvedene električne energije po subvencionirani ceni, za katero jamči država. Najemodajalec strehe dobi približno 5-odstotni delež prihodka od prodaje proizvedene elektrike, preostalo gre investitorju.
V Sloveniji najdemo več ponudnikov borze streh, ki služijo kot posredniki med lastniki streh in investitorji, a le ena ima franšizno licenco za sistem borze streh, ki so ga vzpostavili v Nemčiji, od koder izhaja temeljna zamisel. Kot pravijo v podjetju Energosolar, gre pri drugih borzah streh večinoma za podjetja, ki te podatke izkoristijo za svoje trženjske namene, saj tako nagovarjajo morebitne vlagatelje.
Posebnost franšiznega sistema je vključitev tako imenovanih solarnih partnerjev na borzo, kjer delujejo kot povezovalec lastnikov streh in investitorjev. Solarni posredniki iščejo primerne lokacije, solarni partnerji pa so tisti, ki si ponujeno streho ogledajo in izdelajo projekt ter ga nato prek borze ponudijo investitorjem na ključ. Borza streh se financira iz »provizije«, ki ji jo ob prodaji projekta investitorju plačajo solarni partnerji. »V Nemčiji se za status solarnega partnerja tepe 3000 podjetij, prostora pa je samo za 50,« navajajo v Energosolarju, pri tem opozarjajo na pomemben dejavnik donosnosti statusa solarnega partnerja, namreč na to, da lahko samo solarni partner, ki je projekt pripravil in ga ponudil na borzi, ta projekt tudi izpelje. »Tukaj ni konkurenčnega boja pri izbiri izvajalca, ampak je konkurenca med investitorji, ko se na primer za streho na dobri legi in s pričakovanim dobrim donosom tepe po 20 investitorjev.«
Franšizo imajo sicer že nekaj časa, a sistem še vedno ne deluje popolno, saj so banke zaradi novosti sistema in finančne krize precej nezaupljive, čeprav za izplačila jamči država. Težava je tudi z zavarovanjem, ker ima Slovenija neprimerno urejeno zakonodajo glede služnosti, saj to lahko lastnik kadarkoli odpove. »V Nemčiji je služnost neprekinljiva, in če je vpisana v zemljiško knjigo, velja enako kot hipoteka. Pri nas pa ne.« Razmišljajo o uvedbi pogodbene kazni za predčasno prekinitev služnostne pogodbe.
V Nemčiji je bilo prek borze streh izpeljanih že na tisoče projektov. Samo ta hip je v sistemu pet tisoč streh in devet tisoč investitorjev. »Investitorjev je praviloma vedno dvakrat toliko kot streh,« pravijo in opozarjajo, da se nemški investitorji že ozirajo po slovenskih strehah, saj je pri nas veljavna uredba o spodbudah ugodnejša od nemške. To pa bi lahko pomenilo, da bi slovenske subvencije začele odtekati v Nemčijo.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.