Staš Zgonik

23. 6. 2010  |  Mladina 25

Kaj hočemo? Stadion!

Kakšna je bila dolga pot do stadiona, ki ga sedaj nekateri ne marajo več

Preizkus travnate površine na stadionu v Stožicah

Preizkus travnate površine na stadionu v Stožicah
© Miha Fras

November 1999. Slovenske nogometaše po zgodovinski zmagi na tekmi z Ukrajino pred ljubljansko mestno hišo pričaka navdušena množica navijačev. V nekem trenutku začne ta množica spontano skandirati: »Hočemo štadion, hočemo štadion!« In ljubljanski županji Viki Potočnik ne preostane drugega, kot da obljubi nov stadion, pa čeprav je po njenem »tudi stari lep«. Oktobra 2001 županja na novinarski konferenci oznani, da bo Ljubljana po optimističnem scenariju že leta 2004 dobila stadion, ki bo stal v Stožicah. Zemljišče je že odkupljeno. Pozneje se izkaže, da denacionalizacijski postopek na tem zemljišču še ni končan in da se utegne zaradi tega celoten proces precej zavleči.
Zamenja se oblast in nova županja postane Danica Simšič. Občina ustanovi družbo Stadion, ki naj bi skrbela za vse dejavnosti v zvezi z gradnjo, ustanovljen je tudi Sklad za izgradnjo stadiona, v katerega se stekajo prostovoljni prispevki. V devetih mesecih se na računu nabere dobrih 10 milijonov tolarjev, le nekaj več kot odstotek pričakovanih sredstev. Mestna oblast začne zaradi časovne in finančne komponente prenovi stadiona za Bežigradom dajati prednost pred gradnjo novega v Stožicah. Mestni svet o odločitvi razpravlja na izrednih sejah, po mučni razpravi, ki se vleče več kot pol leta, pa svetniki potrdijo prenovo stadiona za Bežigradom; začela bi se lahko leta 2006.
Do leta 2005 se ne zgodi nič. Sredi leta Sklad za izgradnjo stadiona obupa in začne tistim, ki to zahtevajo, vračati vplačani denar. Jeseni pa direktor direktorata za kulturno dediščino na ministrstvu za kulturo Damjan Prelovšek oznani, da osrednji mestni stadion v središču mesta nima kaj iskati, in bežigrajski stadion začasno razglasi za kulturni spomenik državnega pomena. Županja je razočarana, češ zdaj pa ne bomo mogli delati nič. Mestni svetnik Peter Sušnik, predstavnik SDS, razume Prelovškovo odločitev in izrazi mnenje, da Ljubljana potrebuje sodoben objekt, torej je možna lokacija v Stožicah ali pa prenova stadiona v Spodnji Šiški. »V Ljubljani se že vse od leta 1970 samo razglablja, otepa se zasebnega kapitala in privatizacije,« še doda.
Maja 2006 računsko sodišče občini izreče negativno mnenje o pravilnosti poslovanja družbe Stadion. V letu in pol je porabila 72 milijonov tolarjev, od tega za redno delovanje približno 38, za izdelavo študij pa dobrih 33 milijonov tolarjev. Mesec zatem minister za šolstvo in šport Milan Zver poudari, da verjame v gradnjo stadiona v Ljubljani, vendar mora biti to skupen projekt lokalnih in mestnih oblasti. Ker je leto 2006 volilno, opozori, naj se ljubljanski stadion nikar ne izkorišča za predvolilne namene. Kandidat desnice na županskih volitvah France Arhar kmalu zatem izrazi mnenje, da je treba stadion zgraditi v Stožicah, podpre ga tudi nogometaš in privrženec SDS Miran Pavlin, ki meni, da si Ljubljana, slovenska prestolnica in evropsko mesto, zasluži nov stadion.
Seveda se danes pri gradnji stadiona v Stožicah pojavljajo težave, a so te v primerjavi s sago, ki je bila potrebna, da mestne in državne oblasti v prejšnjih mandatih niso dosegle ničesar, malenkostne. In predstavljati si je treba kritike, ki bi jih bil danes deležen župan, če stadiona ne bi zgradil.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.