23. 6. 2010 | Mladina 25
Barbarine metamorfoze
Februarja je bilo tožilstvo še ustrezno opremljeno, zdaj pa več ne
Barbara Brezigar
© Borut Krajnc
Ko je v začetku leta notranja ministrica Kresalova slavnostno odpirala Nacionalni preiskovalni urad, je ošvrknila Brezigarjevo, češ da so se, kar zadeva boj proti organiziranemu kriminalu, zgodili tektonski premiki na policiji in na sodišču, le tožilstvo tega koraka še ni bilo sposobno.
Pa se je Brezigarjeva odzvala s sporočilom za javnost, v katerem je pojasnila, da je tožilstvo ustrezno organizirano za pregon organiziranega kriminala že od daljnega leta 1996, »ko je takratni generalni državni tožilec formiral skupino državnih tožilcev za posebne zadeve, ki se je pozneje preimenovala v skupino državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala«. Zapisala je še, da tožilstvo ne potrebuje tektonskih premikov, ker posebna skupina »uspešno deluje«, in Kresalovi vrnila, da je resnica povsem drugačna in da »očitno prihaja do primerljive organiziranosti drugje šele 14 let za tem«, ko je s super uspešnim modelom za pregon organiziranega kriminala naredilo preboj tožilstvo.
Ko pa se je pred dnevi v povezavi z aktualnimi akcijami organov pregona zoper mamilarske kartele širom po Balkanu spet poudarjalo vprašanje zaplemb protipravno pridobljenega premoženja v času preiskave, Brezigarjeva ni več govorila o ustrezni organizaciji. Za popolno nemoč tožilstva pri tem za gospodarsko kriminaliteto bistvenem vprašanju je po njenem kriva prav neustrezna ureditev, ki tožilstvu onemogoča delo. V Odmevih na nacionalni televiziji je priznala, da bi »o kakšnih velikih zaplembah težko govorili«. Za to pa nikakor niso krivi tožilci, ampak je to »problem zakonodajalca, to je problem državnega zbora, problem predlagatelja zakona, se pravi vseh tistih, ki morajo omogočiti delo«, in to misel v posmeh institutu neodvisnega tožilca sklenila svojo zgodbo iz afere Baričevič: »Pri nas pa je pač tako, da pravzaprav tisti, ki se bolj angažirajo, ki poskušajo pospešiti neke preiskave, pravzaprav naletijo na veliko preveč ovir in to je tisto napačno sporočilo, ki ga država daje v takšnih situacijah.« In dodala: »Sama se že več kot 15 let, pa seveda nekateri drugi, zavzemamo za razširjeno konfiskacijo, z obrnjenim dokaznim bremenom.« Torej še leto dlje, kot je tožilstvo povsem ustrezno organizirano za pregon organiziranega kriminala in ne potrebuje nikakršnih tektonskih premikov.
Tožilstvo kar nenadoma ni več biser v verigi pregona kriminalcev, nasprotno. »Če pričakujemo, da bo sistem učinkovito deloval, da bodo tožilci učinkovito opravljali svoje delo, potem jim je treba dati orodje in platno. Torej, država je tista, ki se mora odločiti, ali bo omogočila, da se pristrižejo peruti kriminalu tam, kjer je zanj najbolj boleče, se pravi, da se mu odvzamejo profiti,« pravi zdaj Brezigarjeva. Država, ki nikakor ne da, kar tožilstvo nujno potrebuje, pa je za tožilstvo seveda pravosodno ministrstvo. Brezigarjeva je sicer ostra nasprotnica reforme tožilstva, ki jo pripravljajo na tem ministrstvu.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.