23. 6. 2010 | Mladina 25
Nacionalistična rešitev
Je res pomembno, da je slovenski državljan?
Utrinek s predvolilnega zbora nasprotnikov arbitraže
© Borut Peterlin
Anketa časnika Delo je razkrila, da se zdi veliki večini anketiranih pomembno, da je član arbitražnega sodišča, ki bo Slovenijo zastopal v sporu s Hrvaško, slovenski državljan. Skoraj 86 odstotkov jih je tega mnenja. Deloma gre ugotovitve raziskave pripisati nacionalističnemu naboju, ki se po referendumu očitno še ni polegel in deluje nekako v smeri: slovenske interese bo najbolje branil slovenski državljan.
A hkrati lahko ugotovitve ankete razložimo tudi z dokaj slabim splošnim poznavanjem dela stalnega arbitražnega sodišča v javnosti. Arbiter, ki ga bo Slovenija imenovala za enega od petih sodnikov, bo moral biti po funkciji nevtralen in se bo zavzemal predvsem za pravično rešitev vprašanja meje. Naloga slovenske države je, da mu priskrbi najboljše argumente za branjenje slovenskih interesov. Torej, ali je s tega vidika res tako zelo pomembno, da Slovenijo oziroma njene interese brani slovenski državljan? Sploh ne.
Pregled mednacionalnih sporov, ki jih je arbitražno sodišče obravnavalo v zadnjih desetih letih, pokaže, da so vpletene države za zastopnike svojih interesov praviloma najemale zunanje strokovnjake. Eritreja in Etiopija sta za rešitev ozemeljskega spora v sodišče imenovali skupno štiri arbitre, in sicer iz ZDA, Velike Britanije in Nigerije. Enako so ravnale druge države, denimo Gvajana in Surinam, Barbados ter Trinidad in Tobago in tako naprej. Zakaj? Dr. Milan Brglez s Katedre za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede je pojasnil: »Tu gre za države v razvoju, ki imajo še vedno opraviti z dediščino svoje preteklosti, torej kolonializma, in mogoče je, da nimajo še dovolj razvite mednarodnopravne stroke. To bi bila ena razlaga, zakaj so se zatekle k nevtralnim poznavalcem mednarodnega prava.« Vendar v Sloveniji obstaja podobna težava. Minule dni se je razvnela javna polemika, češ da ima Slovenija zaradi ostrih zakonskih pogojev za imenovanje arbitrov na voljo bolj malo kandidatov in znotraj pravne stroke se pojavljajo pozivi k spremembi zakona, ki bi dopuščala možnost, da država za svojega arbitra imenuje tujega državljana. Tudi predsednik Danilo Türk ni nenaklonjen zamisli o tujem zastopniku.
Mogoče bi bilo celo bolje, da bi Slovenijo zastopal tuj strokovnjak, pravi Brglez in dodaja: »Seveda je tu treba upoštevati, da bi bil ta tuji državljan ugleden, spoštovan in zaupanja vreden strokovnjak s pomembnimi izkušnjami z arbitriranjem, skratka nekdo, ki v teh vodah nekaj velja. To bi bila vsekakor veliko boljša možnost kot ta, da v Haag pošljemo slovenskega zastopnika, ki denimo ni del teh krogov in bi se z arbitriranjem šele začel spoznavati. Med tujimi kandidati bi bilo seveda nujno najti strokovnjaka, ki bi sprejel slovensko argumentacijo kot relevantno in jo tako tudi ustrezno zastopal.«
Hkrati bi bil tuj strokovnjak predstavnik Slovenije, ki bi svojo nalogo opravil v skladu z mednarodnim pravom, ne da bi bil pri tem izpostavljen našim notranjepolitičnim razprtijam in populističnim sentimentom, zaradi katerih smo sploh končali pred tem sodiščem.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.