1. 7. 2010 | Mladina 26 | Politika
Pika na i?
Parlamentarna skupščina Sveta Evrope sprejela zelo kritično poročilo o pandemiji prašičje gripe
Časi, ko so ljudje v vrsti čakali na cepljenje
© Borut Peterlin
Parlamentarna skupščina Sveta Evrope je 24. junija obravnavala in sprejela poročilo svojega zdravstvenega odbora o tem, kako so se Svetovna zdravstvena organizacija (SZO), pristojne agencije Evropske unije ter posamezne nacionalne vlade odzvale na tako imenovano pandemijo prašičje gripe.
Poročilo, ki je plod večmesečne preiskave in številnih zaslišanj, je pričakovano zelo kritično v svojih ugotovitvah, da so ravnanja omenjene organizacije, agencij in pa držav privedla do »zapravljanja velikanskih vsot javnega denarja in neupravičenega zastraševanja evropske javnosti«. V zvezi s slednjim poročilo navaja, da obstaja »ogromno dokazov, da je bila resnost pandemije bistveno pretirana s strani SZO«, kar se je kazalo v rušenju prioritet javnega zdravstva na mednarodni ravni. Nekateri poslanci skupščine, kot denimo Paul Flynn iz Velike Britanije, so med obravnavo poročila izpostavili še »grobe pomanjkljivosti« v transparentnosti procesa odločanja o razglasitvi pandemije. Že nekaj časa se ve, da je SZO pri razglasitvi pandemije tajno in nizkotno koketirala z velikimi farmacevtskimi korporacijami, njeni zapriseženi strokovnjaki pa so se pri tem izkazali za plačance te industrije. To, kar so prikazovali kot boj proti pandemiji, je bilo od samega začetka zgolj spretno marketinško trženje strahu, da so lahko farmacevtske korporacije s prodajo sumljivih cepiv zaslužile milijarde evrov.
Parlamentarna skupščina je potrdila tudi priporočila zdravstvenega odbora, ki kličejo po »temeljitem premisleku« na ravni mednarodnih institucij in nacionalnih držav o tem, kako je vpričo t. i. pandemije prišlo do žrtvovanja javnega dobrega na račun zasebnih interesov. Tak premislek bi bil podlaga za ravnanje v prihodnje in bi moral voditi k novim usmeritvam zdravstvenih politik in sistemov nadzora, ki bi onemogočali, da bi se lahko ponovili tako grobo nedemokratični posegi na tako pomembnem področju, kot je javno zdravstvo. Najprej se zastavlja vprašanje, kakšen učinek bodo imeli poročilo in njegovi predlogi na države članice Sveta Evrope. Wolfgang Wodarg, nekdanji predsednik zdravstvenega odbora, ki je dal pobudo za preiskavo, pravi: »Poročilo daje dodaten zagon nacionalnim parlamentarnim odborom, ki se v nekaterih državah že ukvarjajo s svojimi preiskavami ter evalvacijami dela SZO. Zelo pomembno namreč je, da se tudi na ravneh posameznih držav poskuša razjasniti čim več dejstev in tako vplivati na stališča vlad. Kajti le države, ki so članice Združenih narodov, lahko potem vplivajo na nadaljnje delo SZO.«
Vodstvo Svetovne zdravstvene organizacije se je po objavi poročila Wodargove preiskave pričakovano zavilo v celofan sprenevedanja. Čeprav generalna direktorica SZO Margaret Chan zavrača vse očitke o koketiranju svoje institucije s farmacevtsko industrijo, noče razkriti imen strokovnjakov, ki so ji lani svetovali, naj razglasi pandemijo prašičje gripe. »To nas zelo jezi,« dodaja Wodarg. »Kajti prav te ljudi bi radi vprašali, zakaj so razglasili pandemijo. Vendar Chanova pravi, da mora SZO ščititi svoje strokovnjake.« Dobro, Chanova verjetno tu ščiti tudi sebe. Vendar dejstva vseeno prihajajo na dan. Britanska revija British Medical Journal je nedavno razkrila, da so bili nekateri od strokovnjakov res na plačilnih listah podjetij, kot sta Roche ter GlaxoSmithKline. Chanova se brani, da je odredila notranjo preiskavo v zvezi s tem, vendar ta nima veliko kredibilnosti. »Po naših podatkih vsaj šest strokovnjakov, ki so bili vpleteni v celotno afero, zdaj preiskuje same sebe. To je sistem, ki se ne da tolerirati,« pravi Wodarg. »Vedeti tudi morate, da SZO še vedno ni preklicala alarma pandemije, ta še kar traja in je povsem nelogičen. Ga je pa mogoče razumeti, če upoštevate, da so pogodbe za dobavo cepiv med farmacevtskimi podjetji in posameznimi državami vezane prav na alarm pandemije, v nekaterih primerih tudi do leta 2012. Še vedno torej obstaja gospodarski interes za nadaljevanja alarma, od česar ima seveda največ prav velika farmacija.« Ergo: prevara še vedno traja.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.