Darja Kocbek

 |  Mladina 26  |  Svet

Jerome Kerviel

Primer Jeroma Kerviela, ki je s spornimi posli ogrozil banko Société Générale, spet kaže, da menedžerji za svoje napake in neznanje ne odgovarjajo, žrtvujejo pa kakšno črno ovco

Na sodišču v Parizu se je končalo sojenje Jeromu Kervielu, nekdanjemu zaposlenemu v francoski banki Société Générale, ki naj bi s špekulantskimi posli banko v letu 2008 oškodoval za 5 milijard evrov. Tožilec Jean-Michel Aldebert je prepričan, da je obtoženec lažnivec in goljuf, zato je zanj zahteval petletno zaporno kazen - za štiri leta bi ga morali poslati v ječo, peto leto pa bi mu morali prepovedati opravljanje poslov. Po francoski zakonodaji sta petletna zaporna kazen in globa v višini 375 tisoč evrov zaradi ponarejanja, zlorab s pomočjo računalnika in zlorabe zaupanja največ, kar mu sodnik lahko dosodi.
Po tožilčevih podatkih je Kerviel s transakcijami v vrednosti 50 milijard evrov, za katere ni imel odobritve, Société Générale spravil skoraj na kolena. Tožbo zoper njega je vložila Société Générale, v njej zahteva poplačilo škode in obsodbo storilca. Jean Veil, odvetnik banke, je na sodišču dejal, da se je v treh tednih pokazalo, v kakšnem odnosu z resnico je Jerome Kerviel.
Olivier Metzner, obtoženčev odvetnik, pa je pojasnjeval, da je bil Kerviel za banko sprejemljiv, dokler je s svojimi posli prinašal dobiček, ko pa je naredil izgubo, so spremenili mnenje o njem. Kerviel (33 let), ki si je med govorom tožilca vestno delal zabeležke, je vztrajal, da ni delal na lastno pest, ampak je za transakcije, ki jih je izvedel, imel odobritev nadrejenih na najvišji ravni. Trdil je, da so podpirali njegove kršitve pravil banke o omejevanju tveganj pri poslih. V banki so ga obravnavali enako kot poceni prostituta, niso ga poskušali ustaviti, namesto tega so ga vsak dan spodbujali, naj nadaljuje.
Tožilec Aldebert je poskušal dokazati, da si je obtoženčeva obramba vztrajno prizadevala Société Générale prikazati kot sostorilca, ne kot žrtev. Po njegovih besedah ni mogoče, da bi banka podpirala posle svojega trgovca z vrednostnimi papirji, ki lahko povzročijo njen bankrot. Kerviel je namreč svoje posle, za katere je vedel, da so prepovedani, prikrival. »Svoje posle je res hotel prikriti, kajti če bi jih odkrili, bi ga vrgli iz službe,« je dejal Jean-Michel Aldebert. A tožilec je moral tudi priznati, da ni mogel najti trdnega dokaza, da je Jerome Kerviel za svoja dejanja imel motiv. Ni namreč našel dokaza, da bi denar spravljal neposredno v lasten žep. Sodnik Dominique Pauthe se je s svojimi vprašanji osredotočil na psihološko analizo, ki je pokazala, da je Kerviel preveč tvegal, ker mu »manjka samokontrole«.
Jerome Kerviel ni prvi borzni posrednik, ki bo končal kot edini krivec za sporne posle. Kakor opozarjajo v Financial Timesu, so v Société Générale sodni postopek uporabili kot dokaz, da je Kerviel »edini kriminalec«, po enakem modelu kot v banki Barings, kjer so krivdo za bankrot prevalili na posrednika Nicka Leesona, ki je od leta 1992 na borzi v Singapurju sklepal tvegane posle, ki so prinašali velikanske dobičke. Njegovi posli so bili leta 1992 vredni 10 milijonov funtov, kar je bilo 10 odstotkov letnega prihodka banke Barings. Njegova kariera se je končala, ko so njegovi posli ogrozili obstoj banke. Nick Leeson je enako kot Kerviel vztrajal, da spornih poslov nikoli ni sklepal za svoj žep, a po poročanju britanskega tiska so preiskovalci leta 1996 odkrili več bančnih računov, na katerih je imel naloženih 35 milijonov dolarjev. Leta 1994, ko je banki povzročil za 208 milijonov funtov izgube, je Leesona aretirala singapurska policija. Leta 1995 je bil obsojen na zaporno kazen 6,5 leta, a je že od leta 1999 na prostosti. Zdaj je direktor enega od irskih nogometnih klubov.
Financial Times primer Jeroma Kerviela primerja tudi z letošnjim primerom ameriške investicijske banke Goldman Sachs, ki jo je ameriški borzni nadzornik SEC obtožil goljufije. Gre za špekulacije s finančnim produktom, ki so ga poimenovali Abacus 2007-AC1. SEC banki Goldman Sachs očita, da je svoje kupce goljufala s prodajo omenjenega finančnega produkta zato, ker je že takoj, ko ga je ustvarila, vedela, da jim bo prinesel izgubo. Robert Khuzami, glavni preiskovalec SEC-a, razlaga, da je bil sporni produkt nov in zapleten, toda goljufija je stara in enostavna. Abacus 2007-AC1 je bil sestavljen iz vrednostnih papirjev, ki so temeljili na hipotekah, ki so jih ameriške banke izdajale kupcem nepremičnin. Produkt Abacus so kupovali predvsem investitorji, ki so verjeli, da bo ameriški nepremičninski trg rasel v nedogled, kajti le v tem primeru jim je zagotavljal dobiček. Toda že devet mesecev po začetku prodaje tega produkta je 99 odstotkov hipotek, ki jih je vključeval, svojo vrednost izgubilo. Ko so goljufijo odkrili, so v Goldmanu Sachsu krivdo preprosto prevalili na posrednika Fabricea Tourra.
Četudi je zgodba »samotnega strelca« lahko romantična, Financial Times navaja, da je banka Barings propadla, banka Société Générale pa zašla v težave zaradi pomanjkanja notranjega nadzora. Menedžerji in uslužbenci Société Générale zaradi svoje malomarnosti ali pomanjkanja znanja o poslih, ki jih je sklepal Kerviel, očitno ne bodo kaznovani in obsojeni. Zaradi tega je Kerviel za mnoge bolj črna ovca, prek katere so si vodilni v banki oprali ime, kot krivec. Dokler bo tako, špekulacij ne bo konec. To velja tudi za Slovenijo.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,8 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.