Primestje vrača udarec

Pet let Barake, ustvarjalnega pribežališča za neprilagojene

/media/www/slike.old/mladina/baraka6_marua_bertoncelj.jpg

© Maruša Bertoncelj

»Kaj pa je to?« je bilo prejšnji mesec kar pogosto vprašanje, ko je pogovor nanesel na za ta čas sicer značilno glasbofilsko temo, festivale na prostem, in ko se je med temi pojavilo ime BarakaFest. A ob preletu imen glasbenih izvajalcev, ki so podpisali sicer ne ravno javno napoved tega festivala, je bil odgovor takoj jasen vsem, ki vsaj malo spremljajo domačo altersceno: seveda, žgalo bo!
Baraka je ime vadbenega prostora - barake, kakopak - v Zalogu pri Ljubljani, kjer ustvarjalni naboj glasno sproščajo zasedbi Kansky in Carnaval ter drugi prijateljski bendi, » ... ki zaradi prostorske stiske in oderuških najemnin v Ljubljani nimajo prostora za ustvarjanje«, kot na kratko pojasni Tomaž Pangeršič - Hrust, gonilna sila in bobnar skupine Kansky. BarakaFest, ki je minuli konec tedna na enem od piknik placev v Gostinci pri Zalogu potekal že petič zapored, pa je nekakšna »letna skupščina na prostem« obeh hišnih in prijateljskih bendov. Udeležijo se je še prijatelji bendov, prijatelji prijateljev ... bendov, bližnje sorodstvo ter naključni potujoči ljubitelji glasbenih dogodkov pod milim nebom.
Barako je že pred dobrimi petimi leti »otvorila« skupina Pussyfinger, ki se je kasneje razcepila na zasedbi Kansky in Carnaval. »In naša antikapitalistična filozofija je takoj privabila kopico ustvarjalcev, ki so s svojim osebnim pečatom ustvarjali sceno. Rezultati so danes že vidni. Obe skupini sta pred letom izdali prvenca, kmalu pa bodo na plano prilezle že nove stvaritve. Dosegli smo namen: ustvarjamo in se hkrati odmikamo od ustaljenih vzorcev.«
»Apatičnost, brezvoljnost in samozadovoljni cinizem sicer pisanih okolij z izjemnimi potenciali je absolutno treba spremeniti v visoko politično teoretsko (samo)zavest. Ker sem glasbenik, mi je jasno, da je glasba precej ranljiva stvar in danes, tako kot vse drugo, zreducirana zgolj na ekonomski vidik,« Hrusta dopolni basist zasedbe Carnaval Jan Kozlevčar - Kozel - tisti Kozel, ki je lani med slovenskimi glasbeniki bržkone povzročil marsikateri dvig palca (vsaj pod mizo), ko je dobesedno pljunil v obraz šefa SAZAS-a Matjaža Zupana. »Kljub odporu glasbenikov do politike je ekstremna politizacija zame edini možni način sublimacije in dviga glasbe nad sivi vsakdanjik vulgarne in izkoriščevalske ekonomije. Zato pljunek na skorumpirani SAZAS in koncept avtorskih pravic nasploh. Ekonomija nas sili v ilegalo. Pomoč države zavračamo, ker je država hinavska, prav tako pa se je treba paziti tudi hinavskega antikapitalističnega levičarstva in subverzivnosti, ki je tudi že postala trendi in profitabilna,« še opozori.
Hrust se temu nasmeje: »Če bi se v sprenevedavo kapitalističnem kontekstu kvazikulturnosti, ki se ukvarja le s konkurenčnostjo, profitom, promocijo itd., vendarle odločili razširiti svoje trenutne dejavnosti z ustanovitvijo društva, pomoči države vseeno ne gre zanemariti. Konec koncev na ta način že dolgo uspeva in se razvija bogato razvejena klubska in alternativna scena po vsej Sloveniji. Včasih je treba in je pametno upogniti tilnik. Štejejo končni rezultati.«
Med glasbeniki in bendi somišljeniki Barake so denimo Broken Lock, Nikki Louder, Leaf Fat, Grrizli Madams, Breedlock, Bor Zakonjšek Band, Dejan Lapanja in Ego Malfunction, če naštejemo samo nekaj letošnjih nastopajočih, se je pa od bolj znanih v preteklosti na BarakaFestu predstavila tudi že skupina Psycho-Path ter celo kanadski bend Invasives. Skupaj s skupinama Carnaval in Kansky skoraj same že dodobra uveljavljene zasedbe, presežna ustvarjalna sila na slovenskem alternativnem glasbenem polju.
Majhnost, »nejavnost« in specifičnost prijateljskega glasbenega druženja Matej Hočevar, kitarist v zasedbi Grrizli Madams, komentira takole: »BarakaFest je eden od najmanjših, najmirnejših alternativnih dogodkov, kakršnih v Sloveniji res ni veliko. Bendi, ki tu igramo, smo si žanrsko sorodni in nas praviloma ni zaslediti na regularnih radijskih postajah.«
In kakšna je pristopna politika Barake? »Bendi vsak mesec prispevajo toliko, da zadostuje za najemnino. S tem nihče nič ne zasluži, imamo pa odličen prostor za ustvarjanje. Filozofija Barake je torej preprosta: imamo svoje pribežališče - če si ustvarjalen, so ti vrata odprta,« je jedrnat Hrust.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,8 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.