8. 7. 2010 | Mladina 27 | Politika
Za javno podobo gre!
Nesrečnim granitnim kockam v parlamentu naj bi sledila katarza Študentske organizacije Slovenije
Predsednica ŠOS Katja Šoba med ogrevanjem demonstrantov na tistih demonstracijah
© Borut Krajnc
Sredi maja je Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) pripravila demonstracije proti reformi študentskega dela, na katerih so študentje in dijaki naluknjali državni zbor. Sledilo je nespretno izmikanje odgovornosti in prelaganje le-te na vse druge, na policijo, celo na starše dijakov. Slaba dva meseca pozneje pa je ŠOS presenetila s predlogom nove študentske ustave, ki naj bi povečal transparentnost delovanja ŠOS, nadzor porabe koncesijskih dajatev ter študentskim organizacijam odvzel možnost veta, s katero se izogibajo sankcijam ŠOS.
Pohvalno, bi lahko rekli, če ne bi bilo tako očitno, da gre predvsem za paničen poskus povrnitve zapravljenega ugleda, ki ga je v nasprotju z drugimi študentskimi organizacijami do tiste črne majske srede uživala vsaj krovna ŠOS. Za potrebne spremembe študentske ustave namreč do sedaj v ŠOS ni bilo praktično nobenega posluha, kljub temu da je projekt v prejšnjem mandatu vodil celo prejšnji predsednik ŠOS Danijel Bandelj, ki je delo nadaljeval tudi po preteku mandata v sklopu posebne delovne skupine za pripravo nove ustave. Neuspešno, skupina ni imela podpore, zapustiti jo je moral tudi Bandelj. Slaba dva meseca po razdejanju v parlamentu pa je skupščina ŠOS že izglasovala predlog nove ustave, ki je po vsebini korak v pravo smer in v bistvu povzema prav vse predloge omenjene delovne skupine. »V ŠOS smo redki opozarjali, da je bila politika zadnje čase slaba in parcialna. Zanimivo je, da smo tisti redki morali oditi, sedaj pa počasi prihajajo do spoznanj, da smo imeli prav, in poskušajo nekatere stvari celo sami implementirati«, pravi Bandelj. Njegova naslednica na čelu ŠOS Katja Šoba pa pojasnjuje, da se je ves čas govorilo, da »so spremembe ustave nujne, na to nas niso opozarjali samo študentje, ampak tudi zunanji opazovalci. Zato je na tej ustavi delal že moj predhodnik«. Hkrati pa priznava, da je ad hoc reforma študentskega organiziranja, za katero prej več let med študentskimi funkcionarji ni bilo podpore, v prvi vrsti popravljanje slabe javnomnenjske podobe: »Po vsem, kar se je dogajalo na demonstracijah, nas je ne nazadnje tudi javnost opozarjala, dobivali smo anonimke, študentje so nas klicali, da naj že nekaj naredimo. Zato so bile potrebne določene spremembe. Takoj po demonstracijah smo imeli odločilen pogovor, da študentska organizacija potrebuje katarzo in da je nekaj treba spremeniti predvsem na področju nadzora, in rezultat je nova študentska ustava.«
Šobova še pojasnjuje, da je hitenje povezano tudi z dejstvom, da prihajajo počitnice, med katerimi je težko doseči sklepčnost, jeseni pa se ji že izteče mandat. Ni pa to edini razlog. Sprejetje ustave bi zagotovo blokirala ljubljanska ŠOU, ki bo po reformi dobila kar tretjino denarja manj, a bo pravico veta, ki jo je lani izgubila zaradi goljufanja prejšnjega vodstva pri študentskih volitvah, dobila šele v prihodnjih dneh ...
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.