Gremo se muslimane

Ilirika ustanovila 'šeriatski sklad'

Borznoposredniška hiša Ilirika je skupaj z družbo Tathmeer iz Katarja ustanovila sklad Ilirika Emerging Europe Islamic Fund, utemeljen na načelih strogega šeriatskega prava, njegov namen pa je »povečevanje vrednosti premoženja na podlagi meril investiranja po načelu islamskih financ«. Sklad ni bil ustanovljen v Sloveniji, temveč v Bosni in Hercegovini, vanj pa bodo vsaj za začetek vlagale bančne in sorodne finančne institucije iz Katarja, s katerimi se trguje na trgih srednje in vzhodne Evrope in ki, seveda, ustrezajo načelom šeriata. Za to bo podrobno skrbel posebni šeriatski odbor, ki mu bo predsedoval katarski šejk Whaleed Bin Hady.
Kaj vse to pomeni? Sklad ne bo smel vlagati denarja »pravovernih« v tiste brezbožne družbe, ki posredno ali neposredno ustvarijo več kot 5 odstotkov prihodkov iz dejavnosti z alkoholnimi pijačami, svinjskim mesom, tobačnimi izdelki, orožjem ali zabavo. Kako definirajo to zadnjo besedo, ne vemo, a da bi bil krog kandidatov še ožji, denarja ne bodo smeli vlagati niti v družbe, ki so glede na svoja sredstva zadolžene več kot 33-odstotno, ali banke, ki izplačujejo obresti (tega namreč Koran ne odobrava, pravzaprav to prepoveduje).
Kot je za časnik Delo pojasnil Igor Štemberger, predsednik uprave Ilirike, so merila tako stroga, da sklad v Sloveniji skorajda ne bo mogel poslovati: »Samo v Sloveniji sredstev ne moremo upravljati, saj zaradi kriterija zadolženosti razen Krke in Aerodroma Ljubljana ne moremo kupiti nobenega podjetja na Ljubljanski borzi.« Dobro, vsaj vemo, kje smo.
Odločitev Ilirike za ustanovitev »šeriatskega sklada« prihaja v času globalne finančno-gospodarske krize, ko v zahodnem svetu naglo narašča zanimanje za muslimanski bančni sistem. Ta je veliko konservativnejši od zahodnega, a hkrati tudi varen in zanesljiv. Po številnih raziskavah so islamske banke in sorodni skladi globalno krizo preživeli bolje od svojih tekmecev na Zahodu. Medtem ko so evropske in ameriške banke tonile v izgube zaradi borznih špekulacij in fiktivnih poslov, so se islamske banke v glavnem obdržale na površju, ker morajo biti njihovi naložbe in dobički stvarni in
morajo imeti neko dejansko vrednost, tako je zapovedano - amin.
V finančnih krogih zahodnega sveta se zadnje leto nasploh širijo pozivi k varnejšemu bančništvu in islamski model, tako se zdi, ponuja boljše rešitve. Če se je navsezadnje za to treba podrediti strogemu šeriatskemu zakonu, tudi prav. Denar nima svojega boga.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.