Urša Marn

8. 7. 2010  |  Mladina 27

Revne bodo metali iz velikih hiš

Pogojevanje socialne pomoči z vrednostjo nepremičnine

/media/www/slike.old/mladina/mstanovanja20080207_5091b5.jpg

© Borut Peterlin

S 1. julijem 2011, torej čez slabo leto, se bo začela izvajati zakonodaja, po kateri se bo pri dodeljevanju denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka strogo upoštevala tudi vrednost nepremičnin v lasti prosilca. Možnost odrekanja socialne pomoči osebam, ki živijo v veliki hiši ali stanovanju, sicer obstaja že v sedanji zakonodaji, a se v praksi ni izvajala, saj na razpolago ni bilo podatkov o vrednosti nepremičnin. Bodo pa ti podatki dosegljivi, ko bo končan postopek množičnega vrednotenja nepremičnin. »Paradoksalno je, da socialne pravice zmanjšuje prav vlada, ki se razglaša za socialdemokratsko,« pravi sindikalist Andrej Zorko. Po njegovem bo takšno pogojevanje pomoči prizadelo od 2000 do 3000 državljanov. Zakon o socialnovarstvenih prejemkih, ki je pred drugo obravnavo v DZ, predvideva, da bo imel prosilec, za katerega bo država presodila, da njegova nepremičnina presega primerno vrednost, leto dni časa, da to nepremičnino proda ali jo da v najem in se preseli v manjšo. Če tega ne bo storil in bo želel še vedno prejemati socialno pomoč, bo moral privoliti, da država na njegovo nepremičnino vpiše zaznambo prepovedi odtujitve ali obremenitve. To pomeni, da nepremičnine ne bo mogel prodati ali podariti oziroma nanjo vzeti hipoteke, če bo želel obdržati socialno pomoč. Ta postopek bo veljal le za denarno socialno pomoč, za varstveni dodatek pa bo zaznamba vpisana samodejno. Država bo ob smrti osebe, na katere nepremičnino bo imela vpisano zaznambo, od dedičev terjala vračilo denarja, ki ga je dala kot socialno pomoč. Pri tem na ministrstvu za delo obljubljajo, da dolga ne bodo terjali, če bodo tudi dediči socialno ogroženi. Rešitev z zaznambo naj bi bila upravičena, ker oseba dobi socialno pomoči in hkrati obdrži nepremičnino. Kritiki pa opozarjajo, da bo varstveni dodatek po novem pravzaprav posojilo in nič več socialni transfer. Po mnenju ekonomistke prof. dr. Andreje Cirman je upoštevanje vrednosti nepremičnin dvorezen meč. »Z ekonomskega vidika je sicer smiselno, a samo, če ne gre pod določeno mejo. Dokazano je, da starostniki, če jih preselimo, umrejo prej, saj so iztrgani iz socialne mreže. Sprašujem se tudi, kako nameravajo pogojevanje uveljavljati na ruralnih območjih, kjer ni na razpolago druge možnosti, kamor bi se ljudje preselili.« Še ostrejša je sociologinja prof. dr. Srna Mandič: »V Sloveniji je nekaj tisoč ljudi, ki so starejši od 60 let in ki prejemajo denarno socialno pomoč in še nekaj deset evrov varstvenega dodatka na mesec, pa kljub temu ostajajo pod pragom revščine. Evo, to je skupina, na katero cilja država, ki želi zmanjšati svoja finančna bremena.« Skrbijo jo zlasti možne posledice v revnih kmečkih gospodinjstvih, ki so pogosto v podedovanih, velikih starih hišah, za preživetje pa si pomagajo s pridelovanjem hrane. »Cinično bi jih bilo podučiti, naj se raje preselijo v manjše ali celo neprofitno najemno stanovanje v mestu, da postanejo upravičeni do varstvenega dodatka. Ko gre za revne, država lahko omejuje pravice, češ da s tem brani 'pravico do socialne varnosti drugih državljanov'. Ko pa ne gre za revne, ampak npr. za denacionalizacijske upravičence ali za lastnike podjetij, ki delavcem ne plačujejo prispevkov, 'poseg v pravico do zasebne lastnine in dedovanja' ni dopusten, 'pravica do socialne varnosti drugih državljanov' pa nenadoma ni več pomembna. Naša država upa udariti le po najšibkejših,« je kritična Mandičeva.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.