8. 7. 2010 | Mladina 27
Brezno razdora
Še ena (ne)spravna slovesnost v Kočevskem rogu
»Sprava« v Rogu: Borut Pahor in Anton Stres
© Borut Peterlin
Prizorišče pod Krenom v Kočevskem rogu, kjer sta 8. julija 1990 nekdanji predsednik Slovenije Milan Kučan in tedanji ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar na slovesnosti pred 30 tisoč ljudmi obžalovala povojne poboje in upala, da bo sodobna slovenska družba s tem dejanjem začela premoščati stare, iz vojne podedovane zamere, je iz leta v leto manj obiskano. Kučan in Šuštar sta tenkočutno govorila o žalostnih dogodkih iz slovenske zgodovine, naslednja leta pa so govorci pod Krenom pošiljali v svet vse bolj odbijajoča sporočila, kar vnaša med ljudi nemir, ne pa duha sprave. Vsakoletno slovesnost pod Krenom namreč prvaki Nove slovenske zaveze izrabijo za obračunavanje z zgodovinskimi in sedanjimi političnimi nasprotniki.
V to igro se pogosto vključijo tudi visoki cerkveni dostojanstveniki. Spomnimo se le pred petimi leti izrečenih besed zdaj že pokojnega beograjskega nadškofa dr. Franca Perka, ki je pojasnjeval, »da so med mnogimi žrtvami v kočevskih jamah 'pravi mučenci'«, ki so se »zaradi vere, obrambe svojega življenja in obrambe krščanskih vrednot slovenskega naroda uprli nasilni komunistični revoluciji ...« Niti besede pa ni zmogel izreči o domobranskih zločinih in kesanju zanje. Lani mu je pritegnil tudi apostolski nuncij Santos Abril y Castello, ki je šel celo tako daleč, da ga je na lepe manire v diplomaciji in na neprimerno vmešavanje v notranjepolitične zadeve naše države opozoril predsednik države dr. Danilo Türk. Označil je »nuncijevo pridigo kot neprimerno za diplomatskega predstavnika Vatikana« in mu svetoval, naj bo občutljivejši za našo zgodovino.
Türk je tedaj v pismu prejšnjemu slovenskemu nadškofu dr. Alojzu Uranu predlagal, da ob dvajseti obletnici prve spravne slovesnosti skupaj razmislijo o »primernem javnem dejanju«, vendar so predsednikov predlog cerkvene oblasti očitno »izgubile«, ponovno pa ga tudi ni naslovil na novega nadškofa dr. Antona Stresa.
Zanimivo pa je, da se organizatorjem letošnje slovesnosti pod Krenom ni zdelo primerno povabiti predsednika države ob dvajseti obletnici prvega spravnega dejanja. So pa, sicer le tri dni pred dogodkom, povabili predsednika vlade Boruta Pahorja in mu dovolili nastop. Sam je povedal, da se je slovesnosti udeležil, ker ni ravnodušen do preteklosti, ne tiste, ki je ovenčana s slavo, in ne tiste, ki jo bremenita krivda in greh. »Tu smo, ker nam ni vseeno ne za preteklost in še zlasti ne za našo prihodnost.« Takoj po slovesnosti pod Krenom pa je v Smrečju pri Turjaku položil venec pri spomeniku aktivistom OF, ki so jih pobili belogardisti.
Pahorju zagotovo ni bilo lahko poslušati Justina Stanovnika iz Nove slovenske zaveze, ki je v znanem slogu in sprto z zgodovinsko resnico tudi tokrat zatrjeval, da so domobranci pred zgodovino čisti, saj so se zgolj branili, nihče pa ni kolaboriral z okupatorjem, ne posamično in ne skupinsko. Ali pa besed enega izmed mlajših govornikov, da »dokler ne bo priznana in ovrednotena legitimnost domobranskega boja in zločinskost revolucije, ne bo sprave«.
Sodeč po teh dveh govorih smo zares še daleč od nje. Le upanje ostaja, da se bodo ljudje vse bolj odločali za pietetno poklonitev žrtvam povojnih pobojev in za obisk pod Krenom kakšnega drugega dne. Dne, ko tam ne bo sovražnega govora in kovanja političnih interesov.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.