Še en napad neonacistov

Zakaj je in tudi bo teh incidentov vedno več

Prizorišče napada

Prizorišče napada
© Borut Krajnc

»Šest se nas je ob praznovanju rojstnega dne sprehajalo po centru Ljubljane: pet Kubancev, med njimi dve ženski, in en Slovenec. Na ploščadi Plečnikovega trga pred Maximarketom je prijatelj za trenutek skočil v enega od tamkajšnjih lokalov na stranišče. Med čakanjem nas je začela skupina obritoglavcev, gostov lokala, oblegati z žaljivkami, češ, opice, vrnite se na drevesa. Odšli bi stran, vendar nismo mogli zapustiti prijatelja. Potem pa se je začelo, in sicer tako, da je eden od obritoglavcev vrgel v nas steklenico, prijatelj, ki se je vrnil s stranišča, pa je dobil v glavo kozarec. Lotili so se nas tudi fizično, z brcami. Obe ženski sta se umaknili stran, vendar je za njima stekel eden od obritoglavcev in eno trikrat brcnil v hrbet in noge. K sreči ni padla na tla. Bili so v veliki premoči, ker se jih je v trenutku nabralo 20, zato smo se začeli hitro umikati proti Maximarketu, a so nam sledili. Šele ko je eden od prijateljev začel kričati, da prihaja policija, so pobegnili.«
To je pripoved napadenega iz skupine, na katero so se spravili neonacisti v središču Ljubljane. Gre za še enega tipičnih napadov, ki v zadnjem času ne postajajo le pogostejši, temveč tudi vse drznejši. Posebnost ni v tem, da se jih je 20 spravilo na šest ljudi, nenavadno je predvsem, da so si to privoščili v samem centru Ljubljane, sto metrov od poslopja državnega zbora.
Za to, da vse pogosteje prihaja do nasilja neonacistov, je več razlogov. Prvi je v medlih odzivih države. Po vsakem večjem tovrstnem napadu oziroma incidentu se praviloma odzove nekdo od predstavnikov države, ki dejanje obsodi. Nazadnje se je v zvezi z nedeljskim napadom oglasila notranja ministrica Katarina Kresal, ki je »jasno in nedvoumno obsodila« incident. A te ponavljajoče se obsodbe služijo bolj ustvarjanju vtisa, kot pa da bi res k čemu pripomogle.
Država se na splošno preslabo odziva na problem nasilja neonacistov. Policisti preiskujejo vsak posamičen primer, ne izvajajo pa kontinuiranega nadzora. Ne nadzirajo neonacističnih spletnih strani, kjer pozivajo k nasilju ter sovraštvu, saj te še vedno nemoteno delujejo. A tu je še sodna veja oblasti. Trije nestrpneži, ki so lani v lokalu Cafe Open pretepli gejevskega aktivista Mitjo Blažiča, so bili obsojeni na leto in pol zaporne kazni, a so se pritožili in ostajajo na prostosti. Sodišče je namreč ocenilo, da ni nevarnosti ponovitve dejanja, kljub temu da je Cafe Open stalna tarča napadov.
Ne le da za svoja dejanja še niso zares nosili posledic - tu in tam dobijo celo posredno potuho. Zadnjo jim je dal poslanec SDS Vinko Gorenak, ki je za uničenje parlamenta ob študentskih demonstracijah obtožil »ultralevičarje« ter »anarhiste« in se zavzel za to, da dobijo »kakšno buško« po glavi. Gorenaka takrat ni bilo na prizorišču in v množici ni mogel videti neonacistov, ki so spodbujali k metanju predmetov na parlament. In prav zato si lahko dovolijo vedno več.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.