Marjan Horvat

15. 7. 2010  |  Mladina 28

Komandant Stane na kovancu

Trubarju in Botaničnemu vrtu se bo na kovancu pridružil partizanski komandant Franc Rozman - Stane.

Partizan na spominskem kovancu

Partizan na spominskem kovancu
© Arhiv Mladine

Prihodnje leto, ko bomo praznovali dvajseto obletnico samostojnosti, bo v obtoku tudi milijon spominskih kovancev s podobo španskega borca, partizana, generala in narodnega heroja Franca Rozmana - Staneta. Leta 2011 bo namreč minilo sto let od njegovega rojstva, »predlog za obeležitev omenjenega dogodka z izdajo priložnostnega kovanca pa so dali Andrej Keršič, Robert Rojc in Numizmatično društvo Slovenije«, so nam sporočili s finančnega ministrstva.
Spominski kovanci z likom komandanta Staneta so »enaki tečajnim evrokovancem za 2 evra, razlikujejo pa se po nacionalni strani kovanca, na kateri je upodobljen dogodek, ki se obeležuje s spominskim kovancem«, so nam še pojasnili. Torej gre, v primerjavi z zbirateljskimi kovanci, za zakonito plačilno sredstvo na vsem območju evra.
Najmanj, kar lahko rečemo, je, da je odločitev vlade presenetljiva; Franc Rozman - Stane namreč sodi med ključne osebnosti slovenskega narodnoosvobodilnega boja in revolucije v letih 1941-1945, obeležjem spomina na te ljudi pa so se oblasti v Sloveniji in tudi drugod po (Vzhodni) Evropi, zlasti pri simbolih združene Evrope, izogibale.
Sicer pa je Slovenija doslej izdala dva priložnostna kovanca. Maja 2008 milijon kovancev ob 500. obletnici rojstva Primoža Trubarja in lani prav takšno količino ob dvestoletnici Botaničnega vrta v Ljubljani. Podoba narodnega heroja Franca Rozmana - Staneta na kovancu bo partizanska. Znotraj oboda, kjer je razvrščenih 12 zvezd Evropske unije, sta poleg njegovega imena izpisani tudi letnici 1911, ko se je rodil, in 1944, leto njegove smrti. Komandant Stane, kakor so ga imenovali partizanski borci, sodi med najpomembnejše like NOB. Njegovo ime nosi več osnovnih šol v Sloveniji, posvečena pa mu je tudi znamenita partizanska pesem »Komandant Stane«. Rojen je bil leta 1911 v Spodnjih Pirničah pri Ljubljani, kjer se je izučil za pekovski poklic in se kmalu vključil v delavsko gibanje. Bil je med prvimi jugoslovanskimi prostovoljci, ki so se leta 1936 pridružili republikanskim silam v španski državljanski vojni. Od navadnega vojaka je hitro napredoval do poveljnika bataljona. Istega leta je postal tudi član Komunistične partije Španije, tri leta pozneje pa Komunistične partije Slovenije in Jugoslavije. Leta 1941 se je vrnil v domovino in se pridružil slovenskim partizanom. Bil je ustanovitelj Štajerskega partizanskega bataljona, spomladi leta 1942 pa je postal komandant najmočnejše partizanske enote, brigade, ki je štela več kot 300 borcev. Julija 1943 je postal poveljnik Glavnega štaba NOV in POS s činom generalpodpolkovnika.
7. novembra 1944 je v Lokvah v Beli krajini umrl za posledicami hude rane; dobil jo je med preizkušanjem novih minometov, ki so jih partizanom poslali Britanci. Mina je v cevi eksplodirala in ga smrtno ranila; istega dne je umrl v partizanski bolnišnici Kanižarica pri Črnomlju. Že 11. novembra je bil proglašen za narodnega heroja Jugoslavije. Po vojni so ga pokopali v Grobnici narodnih herojev v Ljubljani.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.