Marjan Horvat

22. 7. 2010  |  Mladina 29  |  Politika

Obveščevalne službe

Glavni protagonistki hladne vojne, ZDA in Rusija, vohunita druga proti drugi, se pa znata tudi hitro sporazumeti, če se kaj zalomi

Potem ko so pred slabim mesecem v ZDA aretirali deset spečih agentov ruske zunanje obveščevalne službe (SVR), so zgodbe o vohunih dobile v ZDA in Rusiji zanimiva nadaljevanja. Državi sta afero rešili hitro, brez ostrih obtožb, ki smo jim bili priče v času hladne vojne. Ameriške vohune v Rusiji so zamenjali za ruske v ZDA. Primopredaja je bila na Dunaju. Toda v obeh državah se dogajajo pomembni premiki v delovanju obveščevalnih služb. Ruska Duma je te dni sprejela zakon, ki daje še več pristojnosti njihovi zvezni varnostni službi (FSB), naslednici KGB-ja, njen pripadnik pa je bil tudi sedanji ruski premier Vladimir Putin. Če bo zakon potrjen tudi v zgornjem domu ruskega parlamenta in ga bo podpisal ruski predsednik Dimitrij Medvedev, bo lahko varnostna agencija nad ljudmi, ki bodo po presoji samih obveščevalcev osumljeni zločinske dejavnosti, ukrepala. Če pa bo kdo oviral delo njenih agentov, ga lahko doleti visoka denarna kazen ali 15-dnevni zapor.
Opozicija ni podprla zakona, ki ga je po njenem mnenju zasnoval Putin, ker jo skrbi, da bi oblast novi zakon izkoristila proti njej nenaklonjenim ljudem in politikom, saj jih bodo lahko po novem uslužbenci FSB klicali na »preventivne« pogovore. Na to je posebej opozarjal Genadij Gudkov, nekdanji agent KGB, zdaj pa poslanec Dume, ki trdi, da bo oblast lahko novi zakon »uporabila kot instrument za izvajanje pritiska na opozicijo«. Pa ne le nanje, ampak tudi na novinarje, zlasti tiste, ki se ukvarjajo z razmerami na Kavkazu. V britanskem Independentu je Andrej Soldatov, novinar in strokovnjak za ruske obveščevalne službe, opozoril, da je »doslej FSB potrebovala pravni temelj za pogovor z novinarji, zdaj pa še tega ne potrebuje več. Vsakogar lahko pokliče na preventivni pogovor.«
Ameriške obveščevalne službe pa tarejo drugačne težave. V tem tednu je Washington Post pod naslovom »Strogo zaupna Amerika« objavil njihove izsledke delovanja ameriških obveščevalnih služb. Raziskava razkriva, da se je po 11. septembru 2001 število ljudi in agencij, ki delujejo v obveščevalni dejavnosti, razpaslo do neobvladljivosti. Menda se ZDA lahko zahvalijo le neumnosti teroristov, da ni prišlo do novega napada.
Kar dve leti je več kot dvajset novinarjev Washington Posta preiskovalo organiziranost, delovanje in uspehe ameriških obveščevalnih služb. Preučili so vladne dokumente, sporočila obveščevalnih agencij in opravili na stotine intervjujev z agenti in predstavniki podjetij, ki sodelujejo z vladnimi agencijami. In v ponedeljek so začeli objavljati serijo člankov. Že v uvodu pa trdijo, da je sistem obveščevalnih in varnostnih služb tako masiven in nepregleden, da ni sposoben zagotavljati varnosti ZDA. Na milijarde dolarjev se je pretočilo iz proračuna v razne vladne agencije in k pogodbenim zasebnikom, ki so delovali na tem področju. Kar 2000 zasebnih podjetij in več kot 1200 vladnih agencij »sodeluje« v vojni proti terorizmu na 10.000 lokacijah v ZDA in zunaj njih. Petino novih vladnih protiterorističnih organizacij so ustanovili po septembru 2001, zgradili trideset novih varnostnih kompleksov ter tako razširili dejavnost, da nihče več ne ve, kdo pije in kdo plača. Delo se podvaja, poročila se pišejo kot po tekočem traku, navadno pa niti ne pridejo do pristojnih. Kar 854.000 ljudi ima dostop do strogo zaupnih obveščevalnih podatkov, kar je dvakrat več kot pred terorističnimi napadi, nihče pa nima pregleda nad delovanjem posameznih enot. Avtorica članka Dana Priest, Pulitzerjeva nagrajenka, je v pogovoru za BBC opozorila, da je organizacij in ljudi, ki so tajni, »preveč, da bi jih lahko prešteli«.
Vodja direktorata ameriških obveščevalnih služb (DNI) David C. Gompert je pisanje Washington Posta zavrnil: »Poročilo ne predstavlja našega obveščevalnega dela in zanemarja dejstvo, da ljudje, ki delujejo v naših obveščevalnih službah, preprečujejo morebitne napade teroristov in pri tem dnevno dosegajo zavidljive rezultate.« Pa le ni tako, kot trdi Gompert, saj celo obrambni minister Robert Gates priznava, da je bila »po 11. septembru 2001 takšna inflacija obveščevalnih služb, da nad njimi nimajo pregleda ne direktor DNI, ne direktor CIE in ne obrambni minister«.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.