22. 7. 2010 | Mladina 29
Drago članstvo v elitnem klubu
Kakšni bodo stroški pregleda javne uprave?
Ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs in Borut Pahor
© Borut Peterlin
Pahorjeva vlada namerava pri OECD naročiti celovit pregled javne uprave v Sloveniji. Gre za preizkušen način izboljšave javne uprave, ki ga je OECD nazadnje pripravil za Finsko, v pripravi pa sta tudi pregleda za Estonijo in Grčijo. Pregled temelji na praktičnih rešitvah in dobrih praksah drugih držav, z njim pa ugotavljajo skladnost delovanja vlade, njeno sposobnost za izpolnjevanje zastavljenih ciljev in njeno pripravljenost na prihodnje izzive. »Članstvo v OECD Sloveniji odpira številne možnosti za poglobljene strokovne preglede in priporočila za posamezna področja, kjer vlada glede na zastavljene prioritete in cilje oceni, da so potrebne in možne izboljšave. Eno od teh je področje javne uprave, kjer so se posebej v času krize, zaradi znatnih omejitev sredstev za delovanje, pokazale številne možnosti za izboljšanje učinkovitosti procesov, načina dela in organizacije. Takšen pregled javne uprave bi s celovito analizo stanja in priporočili za izboljšanje znatno prispeval k modernizaciji javne uprave v Sloveniji,« odločitev za pregled utemeljuje vlada.
Cena pregleda še ni znana, zagotovo pa ne bo nizka. Finska je zanj plačala skoraj pol milijona evrov, pri čemer nam je predstavnica finskega ministrstva za finance pojasnila, da ni šlo za nakup študije, pač pa za prostovoljni prispevek. Kolikšen 'prostovoljni prispevek' bo dolžna plačati Slovenija, bo odvisno predvsem od obsega pregleda, o čemer naj bi se Pahorjeva vlada s predstavniki OECD dogovorila že konec tega meseca. Zagotovo pa tega stroška ne bo krila redna članarina, ki jo Slovenija plačuje za članstvo v OECD in bo letos znašala 2,4 milijona evrov, povečano za predvideni količnik usklajevanja proračuna OECD. Na službi vlade za razvoj in evropske zadeve menijo, da bi bilo denar za pregled možno zagotoviti iz sredstev Evropskega socialnega sklada in delno iz pričakovanega presežka že plačanih pristopnih stroškov Slovenije v OECD.
Prav zaradi visoke cene študij OECD nekateri domači ekonomisti menijo, da bi enako kakovostno študijo za nižjo ceno lahko izdelali strokovnjaki urada vlade za ekonomske raziskave in razvoj. Vprašanje je tudi, kaj je cilj Pahorjeve vlade. Če ji bo študija OECD služila zgolj kot alibi za pavšalno zmanjšanje števila zaposlenih v javni upravi, bo od tega več škode kot koristi. Ekonomist dr. Jože Mencinger namreč opozarja, da so ocene o prebohotnem javnem sektorju izrečene na pamet: »Javni sektor v Sloveniji je točno na ravni povprečja EU. Če gledamo funkcionalno, so uprava, policija in vojska pod povprečjem, nad povprečjem pa so zdravstvo, šolstvo in kultura.« Po mnenju dr. Bojana Bugariča, strokovnjaka za javno upravo na ljubljanski pravni fakulteti, so študije OECD lahko koristne, a le če jih zna vlada pravilno uporabiti. »Eden od problemov OECD je, da še vedno ni dojel, da je treba drugače obravnavati javni sektor, da je sedanja kriza prelomnica v pojmovanju države in javnega sektorja in da potrebujemo več in ne manj javnega. Študija mogoče lahko koristi v tem smislu, da preusmeri debato od velikosti javnega sektorja k vprašanju o kakovosti njegovega dela.« Po njegovem študija OECD ne more biti osnova za resno reformo, saj ta lahko nastale le na domačih tleh. »Ta vlada zelo rada in mogoče tudi preveč intenzivno sledi priporočilom OECD. Včasih bi bilo bolje, da bi imela svoja stališča,« je kritičen Bugarič.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.