Luka Lukič

22. 7. 2010  |  Mladina 29

Razlikovanje in negotovost

O praksah diskriminacije Romov na Dolenjskem

Pred dnevi je pred stanovanjsko hišo v romskem naselju blizu Šentjerneja eksplodiral in zgorel tovornjak. Policija v uradni izjavi omenja le, da dogodek še preiskujejo, neuradno pa sumijo, da naj bi bilo na tovornjak nameščeno eksplozivno telo. V eksploziji ni bil nihče poškodovan, je pa dogodek v romsko skupnost v Šentjerneju vnesel precej strahu. Tako lastnik kamiona kot romski svetnik v občini Šentjernej Silvo Jurkovič pravita, da je še prezgodaj za govorjenje o napadu na osnovi nestrpnosti.
Jurkovič nam je v pogovoru sicer zatrdil, da Romi v Šentjerneju nimajo večjih težav s krajani in da sobivanje poteka brez hujših napetosti. Opozoril pa je, da se je po zamenjavi komandirja na lokalni policijski postaji odnos policije do Romov precej poslabšal. Policija se tako v zadnjem letu po besedah Jurkoviča manj ukvarja z dogodki, ki so povezani z Romi. Kot primer je navedel Roma, osumljenega zaradi ropa. Kljub opozorilom, da videoposnetek dokazuje njegovo prisotnost v času ropa v diskoteki na drugem kraju, je preživel mesec dni v priporu, saj se policija z zbiranjem dokazov ni prav vneto ukvarjala. Situacija se je razrešila šele, ko je osumljenec najel odvetnika.
Tudi organizacija Amnesty International Slovenija izraža zaskrbljenost ob dogodkih v zvezi z romsko skupnostjo na Dolenjskem. Član organizacije Blaž Kovač opozarja, da »gre tu za širši kontekst, saj romska manjšina ni edina žrtev diskriminacije«, kar dokazujejo tudi nedavni dogodki v Ljubljani ob paradi ponosa. O porastu ali upadu diskriminacije Romov na Dolenjskem pri Amnesty International Slovenija ne podajajo ocen, opozarjajo pa na primere, kjer so Romi žrtve diskriminacije. Tak primer je tudi dostop do storitev območnega združenja Rdečega križa Novo Mesto, kjer po trditvah Amnesty International Romi nimajo dostopa do skladišč s hrano in obleko. Sekretarka novomeškega Rdečega križa Barbara Ozimek pravi, da gre za širši problem, saj se srečujejo tudi s pritiskom dela okolice, ki ni naklonjen romskim skupnostim. Zaradi tega so se odločili, da s pomočjo Karitasa in centra za socialno delo delujejo tako, da Romom razdeljujejo pakete pomoči v njihovih naseljih.
Toda Jurkovič opozarja, da tudi v tem sistemu prihaja do zapletov. Po njegovih trditvah humanitarna pomoč v Šentjerneju le redko pride do Romov. Ko je na to opozoril v občinskem svetu, so mu predstavniki Rdečega križa zagotovili, da pošiljajo pomoč na lokalni center za socialno delo. A Jurkovič se sprašuje, kje ta pomoč pristane, saj Romi v Šentjerneju »od Rdečega križa v glavnem ne prejemajo pomoči ».

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.