Upor sužnjev

Bosanski delavci in slovenski aktivisti na protestu

Sarajevski protest proti izkoriščanju v Sloveniji

Sarajevski protest proti izkoriščanju v Sloveniji
© Andrej Škufca

Slovenija se rada predstavlja kot država, ki na področje Balkana izvaža stabilnost in daje »evropski zgled« državam bivše Jugoslavije. A ta ugled je vse bolj omajan, predvsem zaradi izkoriščanja tujih delavcev.
Sara Pistotnik, predstavnica Socialnega centra Rog v Ljubljani, ki že daljši čas opozarja na izkoriščanje migrantskih delavcev, je pojasnila: »V zadnjem letu se jih je moralo v BiH vrniti 14.000, ker so jim potekle bivalne vize ali pa so izgubili službo zaradi recesije. Ne vemo točno, koliko jih je ostalo brez plačil za svoje delo oziroma regresov, vendar je tovrstnih primerov ogromno. Ko se vrnejo nazaj domov, ti ljudje nimajo na voljo nobenih mehanizmov, prek katerih bi lahko od bivših delodajalcev izterjali neporavnane denarne obveznosti. Težava je tudi, ker številni od njih niso bili formalno odpuščeni in nimajo uradnih potrdil, s katerimi bi se lahko doma prijavili na zavod za brezposelne ali si uredili potrebno zdravstveno zavarovanje.«
Socialni center Rog se je povezal z Organiziranim odborom Cazin, ki predstavlja migrantske delavce, aktivistično skupino Dosta in Združenjem za politične vede sarajevske univerze, da bi skupaj, tudi v Bosni, opozarjali na omenjene probleme in javnost obveščali o izkoriščevalskih, če že ne suženjskih pogojih dela v Sloveniji. V ponedeljek so skupaj organizirali protest pred uradom visokega predstavnika mednarodne skupnosti v Sarajevu, ministrstvom za zunanje zadeve ter slovensko ambasado in vse tri institucije pozvali, naj se lotijo temeljitega reševanja te problematike. Pistotnikova, ki se je udeležila protesta, na katerem je bilo okrog 100 ljudi, je pojasnila: »Na ambasadi smo predali dve zahtevi, in sicer: da se sprejmejo mehanizmi, ki bi delavcem omogočili, da dobijo svoj zasluženi denar, pa tudi osebna delovna dovoljenja, ki bi jim zagotovila, da lahko še naprej delajo v Sloveniji in da so pri tem mobilni, torej da niso odvisni zgolj od enega delodajalca, kar je velikokrat glavni vzrok izkoriščanja.«
Ambasada se je ponudila za mediatorja med bosanskimi in slovenskimi institucijami ter obljubila, da bodo v dveh mesecih poskušali najti rešitev. Odzvali so se tudi s slovenskega ministrstva za delo in poudarili, da so v zaključni fazi pogajanj za sklenitev sporazuma o zaposlovanju med državama, s katerim se bodo bosanski državljani pri nas zaposlovali le prek Agencije za zaposlovanje BiH in slovenskega zavoda za zaposlovanje, s čimer bi preprečili vsaj to, da bi delavcem različni posredniki del zaračunavali že za pridobitev delovnega dovoljenja in dovoljenja za prebivanje. V teku naj bi bila tudi pogajanja o spremembah Sporazuma o socialnem zavarovanju med Slovenijo in BiH, ki bo omogočil pravico do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti tudi delavcem, ki imajo pri nas le začasno bivališče.
Vendar je bilo takšnih obljub v preteklosti že kar nekaj, a se stvari še vedno niso spremenile. Protest v Sarajevu, ki mu bodo po potrebi sledili novi, je dokaz, da se je potrpljenje migrantskih delavcev resnično že izteklo.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.