Staš Zgonik

22. 7. 2010  |  Mladina 29

Avtobus namesto avtomobila

Vojaška ladja Triglav je prevelika za slovenske potrebe

Poveljnik ladje Pečar, ministrica Jelušič, predstavnik ladjedelnice in poveljnik 430. mornariškega diviziona Androjna

Poveljnik ladje Pečar, ministrica Jelušič, predstavnik ladjedelnice in poveljnik 430. mornariškega diviziona Androjna
© Marko Pišlar, MORS

V ladjedelnici Almaz v ruskem Sankt Peterburgu je bilo v sredo slovesno. V morje je zaplaval nov ponos slovenske mornarice, 49 metrov dolga večnamenska vojaška ladja. Poimenovali so jo Triglav. Obrambna ministrica Ljubica Jelušič je bila zelo ponosna. Slovenija je pomorska država, je dejala, ki mora za svoje morje ustrezno skrbeti in ga varovati. Poudarila je, da si zaradi majhnosti slovenskega morja država ne more privoščiti velike flote raznovrstnih plovil, zato morajo biti odločitve čim bolj racionalne. In Triglav naj bi omogočal potrebno večnamenskost. Plovilo naj namreč ne bi zgolj okrepilo naše morske obrambne sposobnosti, temveč prineslo pomembno dodatno zmogljivost na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami na morju. V Slovenijo naj bi po usposabljanju posadke Triglav priplul šele novembra. Pa tako ladjo Slovenija res potrebuje?
Po mnenju obramboslovca dr. Erika Kopača s fakultete za družbene vede bi načrtovane pomorske zmogljivosti Slovenska vojska in posledično država Slovenija lahko zagotovili z manjšim in predvsem cenejšim plovilom. »Za zagotavljanje primernih operativnih pomorskih zmogljivosti bi Slovenska vojska potrebovala še eno plovilo velikosti Ankarana z nekoliko drugačno opremo. Pri tem pa bi bilo s stališča stroškov vzdrževanja in uporabe kadrov najbolj gospodarno, če bi bilo to plovilo istega tipa, kot je Ankaran.« Opozarja, da Triglav s svojo velikostjo in opremo presega zmogljivosti, ki jih je v preteklosti načrtovala Slovenska vojska in jih je tudi dejansko potrebovala. »Za nekaj, za kar bi bil primeren osebni avto, smo kupili avtobus.«
Res je, da smo 35 milijonov evrov vredno ladjo na nek način dobili brez proračunskih izdatkov, v okviru poplačila ruskega klirinškega dolga. A po Kopačevem mnenju to nikakor ne zmanjšuje njegove cene. »Za tem dolgom so namreč realne terjatve, ki jih je država na takšen ali drugačen način prevzela nase. Pri tovrstnih nakupih bi od države pričakoval, da se obnaša tako racionalno, kot da gre za nakup, ki se financira neposredno iz proračuna.« Rusi pri odplačilu klirinškega dolga praviloma ponujajo vse razen denarja in energentov, zato pri tem tudi nismo bili pretirano omejeni, še dodaja. Četudi bi se omejili na vojaško opremo, bi Kopač glede na prioritete izgradnje zmogljivosti Slovenske vojske pričakoval, da bomo v zameno za klirinški dolg od Rusov skušali kupiti na primer nujno potrebno srednje transportno letalo. Zanimivi pa bi po njegovih besedah morali biti tudi različni protioklepni in protiletalski sistemi ter elektronska oprema.
Glede na to, da plovilo presega naše potrebe, Kopač upa, da bo ladja čim prej vključena v zmogljivosti, ki jih naša država ponuja različnim mednarodnim oziroma meddržavnim organizacijam. »Vprašanje pri tem pa je, ali je to, za nas preveliko plovilo, dovolj veliko za mednarodne pomorske misije.«

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.