Igor Ž. Žagar

22. 7. 2010  |  Mladina 29  |  Politika

Znanost? Kaj pa je to?

Izhodišča za nacionalni raziskovalni in inovacijski program napovedujejo konec znanosti in visokega šolstva v Sloveniji

/media/www/slike.old/mladina/koment_igorzagarmf.jpg

© Miha Fras

Ministrstvo za visoko šolstvo znanost in tehnologijo je v petek, 9. julija, predstavilo Izhodišča za nacionalni raziskovalni in inovacijski program (NRIP) 2011-2020 (skupaj s kritičnim komentarjem dr. Maje Breznik, članice Sveta za znanost in tehnologijo, ga lahko najdete na spletnem naslovu Odbora za obrambo visokošolskega in znanstvenega dela).
Dokument pomeni radikalen prelom s poprejšnjimi dokumenti te vrste, ki so v naslovu ponavadi ponujali »raziskave in razvoj«, v besedilu pa govorili o znanosti(h). V najnovejšem dokumentu o znanosti tako rekoč ni več govora (razen kontekstualno), njeno mesto so zavzeli tehnologija, tehnološki razvoj in skovanka »nacionalni inovacijski sistem (NIS)«, ki pa v Izhodiščih ni nikjer pojasnjena, kaj šele podrobneje definirana.
Za vse, ki že desetletja delamo v znanosti in visokem šolstvu, je šokanten že prvi stavek uvoda (vsi polkrepki poudarki v besedilu so moji): »V času resnih gospodarskih težav, s katerimi se soočata Evropa in svet, se je Slovenija znašla v položaju, iz katerega jo lahko reši le celovito prestrukturiranje gospodarstva in podpornih sistemov, vključno z raziskovalno razvojnim in visokošolskim«.
Visoko šolstvo in znanost, dva od najpomembnejših družbenih podsistemov, v Izhodiščih nenadoma postaneta le »podporna sistema« gospodarstva. NRIP je tako vseskozi opredeljevan kot strateški program »za pomoč pri razvoju celovitega in mednarodno povezanega nacionalnega inovacijskega sistema (NIS), ki dolgoročno podpira konkurenčnost in trajnostno naravnano gospodarstvo in širši družbeni razvoj«.
In to so tudi ključne mantre Izhodišč: trg, konkurenčnost, podjetništvo - kot da bi dokument nastal na Gospodarski zbornici Slovenije in ne na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo - inovativnost, izraz z nedvoumno tehnološko in tehnicistično provenienco, pa je sploh temeljna podmena in izhodišče celotnega besedila Izhodišč.
Tako po prvem šoku ob srečanju s tovrstnim besediščem niti ne preseneti več, ko med Usmeritvami in cilji na prvem mestu preberemo: »Ustvariti spodbudno okolje za inventivnost, inovativnost, podjetništvo in prenos znanja v proizvode in storitve z visoko dodano vrednostjo«, med posameznimi (prioritetnimi) cilji (za povečanje vlaganja v RR /raziskave in razvoj op.p./ v zasebnem sektorju) pa:
»- 60 % javnih sredstev usmeriti v projekte, pri katerih sodelujeta gospodarstvo in javni sektor.
- Uporaba mehanizma davčnih spodbud za pospeševanje vlaganja v RR in razvoj novih produktov in storitev.
- Uporaba drugih mehanizmov za pospeševanje povpraševanja in razvoj trgov, zlasti javnih naročil za demonstracijo in tržno uveljavljanje tehnoloških dosežkov podjetij«.
Med cilji vzpostavljanja ustreznega okolja za nastajanje in rast novih tehnoloških in drugih podjetij (ja, pravilno ste razumeli: v novem NRIP so znanost nadomestile inovacije v podjetjih) pa beremo:
»- Ureditev ustreznih pravnih podlag, ki omogočajo in spodbujajo avtonomijo raziskovalnega dela, prožnost delovne zakonodaje za zaposlovanje domačih in tujih raziskovalcev, ustanavljanje odcepljenih (spin-off) podjetij in mešanih poslovnih modelov ... z davčno-finančno zakonodajo in investicijsko politiko državnega/zasebnega kapitala ...
- Spodbujanje »kulture patentiranja« preko premišljene patentne politike in z razvojem zakonodaje na področju intelektualne lastnine.
- Povečati privlačnost za domača in tuja vlaganja v razvoj novih visokotehnoloških produktov in storitev v perspektivnih obstoječih in novih podjetjih«.
Po teh začetnih udarcih s pnevmatičnim kladivom malce presenetljivo naletimo na zahtevo po zagotavljanju večje avtonomije in odgovornosti javnih in nejavnih raziskovalnih organizacij. Zveni kar prelepo, da bi bilo (po vsem že povedanem) res! In kako bo NRIP to dosegel? Citiram: »Nujna je sprememba v nadzoru, vodenju in organiziranju poslovanja ter izključitev RRI (tokrat kratica pomeni raziskave, razvoj, inovacije, op. p.) dejavnosti iz sedaj veljavnega zakona o javnih uslužbencih«. Le zakaj bi bila za zagotavljanje večje avtonomije in odgovornosti raziskovalnih organizacij potrebna izključitev RRI-dejavnosti iz veljavnega zakona o javnih uslužbencih? Preprosto, vendar! Zato, da bi se delavcem in delavkam v teh dejavnostih vzelo vse pravice, ki jih imajo v skladu s kolektivno pogodbo, in vse pravice iz naslova sindikalne organiziranosti. Pogodbe o delu bi v tem primeru sklepali individualno, z direktorjem raziskovalne organizacije oz. rektorjem univerze, in to pod pogoji slednjega! Tega podatka v obstoječi različici Izhodišč sicer ne boste (več) našli v eksplicitni obliki, je pa zato v predlogu oz. delovni različici izhodišč jasno zahtevano »korporacijsko upravljanje« teh dejavnosti (preberite si komentar dr. Maje Breznik na spletni strani že omenjenega odbora). In ta zahteva se ne pojavlja prvič, najdemo jo že v propadlem predlogu Zakona o univerzi, ki ga je pred dvema letoma, v imenu rektorske konference, pripravil rektor Univerze na Primorskem, dr. Rado Bohinc. Verjetno je povsem naključno, da je dr. Bohinc sodeloval tudi pri pisanju pričujočih Izhodišč in da se najbrutalnejša odpuščanja visokošolskih učiteljev in učiteljic v tem trenutku dogajajo prav na eni od fakultet »njegove« univerze (FHŠ).
Glede na vse že povedano verjetno ne more pretirano presenetiti, da Izhodišča posebno pozornost namenjajo tudi vzgoji mladih raziskovalcev, »v smislu zmanjševanja obremenitev s ponovitvami teoretičnih predmetnikov«. Ja, prav ste dešifrirali: bodočih magistrov in doktorjev znanosti naj bi se ne trapilo preveč s študijem in teorijo, ampak naj bi se raje »urili v posebnih relevantnih veščinah (kot so podjetništvo, promocija in diseminacija znanosti, retorika, informatika itd.)« ...
V skladu z nebulozami Izhodišč bo ministrstvo za visoko šolstvo čez poletje pripravilo besedilo NRIP in ga septembra poslalo v javno obravnavo. Če bo pri tem sledilo črki in duhu Izhodišč, to pomeni nedvoumen konec znanosti in visokega šolstva v Republiki Sloveniji.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.