29. 7. 2010 | Mladina 30 | Politika
Zagon za drugačna podjetja
V parlamentarni proceduri predlog zakona o socialnem podjetništvu
Urejanje okolice
© Borut Krajnc
Namen socialnega podjetništva je v prvi vrsti družbeno dobro in ne ustvarjanje dobička. Po predlogu zakona ustanoviteljica podjetja ne more biti politična stranka ali pridobitna gospodarska družba. V socialnem podjetju je prepovedano izplačevanje nagrad vodstvu, odgovornim ali delavcem. Ni dovoljeno izplačevanje plač, ki bi za več kot 20 odstotkov presegle izhodiščne plače za posamezen tarifni razred, določene v kolektivni pogodbi za posamezno dejavnost. Dobiček se usmerja v investicije za osnovna sredstva, potrebna za opravljanje dejavnosti, v izobraževanje in usposabljanje delavcev in prostovoljcev, ter v povečanje premoženja socialnega podjetja. V vsakem primeru mora biti delitev skladna s tem in drugimi zakoni.
Zakon, ki sta ga v torek predstavila poslanec stranke Zares Vito Rožej in poslanka SD Andreja Črnak Meglič, naj bi bil predvidoma sprejet do konca leta, Črnakova pa pričakuje, da večjih težav ne bo, saj so predlog razvijali v sodelovanju z ministrstvi za finance, gospodarstvo, za delo, družino in socialne zadeve, pa tudi z OECD. Kot je dejal Rožej, »izkušnje zadnjih let učijo, da gospodarstvo ni socialno odgovorno,« poleg tega pa določeni izdelki in storitve, ki jih ljudje potrebujejo, niso tržno zanimivi. Tu nastopi socialno podjetništvo.
Dejavnosti, s katerimi naj bi se tovrstna podjetja ukvarjala, so usmerjene v socialno in družinsko varstvo, varstvo okolja, socialno in pravično trgovino. Interes družbenega dobrega se kaže tudi v zaposlovanju ranljivih družbenih skupin, kot so invalidi, brezposelni z raznimi ovirami, dolgotrajno brezposelni, pripadniki romske skupnosti ali brezposelni, starejši od 55 let. Za zagotavljanje tovrstnih zaposlitev zakon predvideva različne spodbude in sofinanciranje plač. V prvem letu je podjetje upravičeno do sofinanciranja dodatnega izobraževanja oseb, odgovornih za poslovodenje, s posebnimi zakoni pa bodo določene tudi druge spodbude, oprostitve, olajšave ali prednosti za socialna podjetja. Sredstva za svoje delovanje bodo podjetja črpala tudi iz Evropskega socialnega sklada; pri tem do zdaj Slovenija ni bila najbolj uspešna, meni Rožej, a tudi zato, ker družbena klima ni bila primerna. Da bodo sredstva porabljena namensko in se ne bi dogajale razne goljufije ali zlorabe, je predvidenih kar nekaj varovalk: nadzor nad podjetji bodo prevzeli Svet za socialno podjetništvo, ki ga bo ustanovila vlada, Računsko sodišče, Inšpektorat za delo, Davčna uprava in AJPES.
Po načelih socialnega podjetništva je v Evropi trenutno zaposlenih deset milijonov ljudi v različnih organizacijah, ki predstavljajo 10 odstotkov vseh evropskih podjetij. Pri nas po teh načelih med drugim delujejo Center ponovne uporabe v Rogaški Slatini, novembra bo v okviru projekta Tovarna dela odprta gostilna v Ljubljani, v prestolnici pa deluje posredovalnica rabljenih predmetov Stara roba - nova raba.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.