29. 7. 2010 | Mladina 30
Saj ni res, pa je
Kaj vse je v letu 2009 obravnavala varuhinja človekovih pravic
Zdenka Čebašek Travnik in Pavel Gantar
© Borut Krajnc
V ponedeljek je varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik predsedniku državnega zbora predala letno poročilo za leto 2009, ki ga je dan pozneje izročila tudi predsedniku države. Lani je urad obravnaval največ primerov s področja sodnih in policijskih postopkov, sledijo področja socialne varnosti, upravnih zadev ter pravic otrok. V skoraj 400 strani dolgem besedilu je podrobneje opisanih 160 primerov. Poglejmo le nekatere bolj nenavadne.
Med upravnimi zadevami lahko beremo o primeru, ko je pobudnik ob svoji hiši v bližini otroških igral našel sveže razsekano, domnevno zastrupljeno svinjsko taco. Da bi bil primer obravnavan, je taco shranil v vrečko in jo odnesel na policijsko postajo, tam pa se je začelo njegovo potovanje od vrat do vrat. Policisti so ga napotili na veterinarsko inšpekcijo, a to ni bil pravi naslov, saj je inšpektorat presodil, da ne morejo ukrepati, ker storilec ni znan. Pobudnik je skupaj s svinjsko taco potrkal na vrata patologije veterinarske bolnišnice, a tudi tu brez uspeha: preiskava, ki bi potrdila zastrupljenost tace, bi stala od 3000 do 6000 evrov, plačati bi jo moral naročnik. No, v tej točki se je pobudnik prenašanja tace naveličal in o primeru obvestil varuhinjo ...
Na urad se je obrnila tudi prosilka, ki zaradi neprestanega laježa psov ne more spati ne podnevi ne ponoči, kar po njenem mnenju pomeni kršenje pravice do zdravega življenjskega okolja. Živali so zaščitene, zakonodaja zapletena, zato tu varuh težko presoja o utemeljenosti pobude. Tako so jo napotili k pravni zaščiti: po sodni poti bi lahko dokazovala nedovoljeno količino hrupa v okolju, kar ureja sosedsko pravo.
Večen problem je tudi dolgotrajnost postopkov. Tako lahko v poročilu najdemo primer dedičev, ki na zapuščino čakajo že 18 let. Po pojasnilu sodišča je vzrok veliko število dedičev, zato »gre za zelo zapleteno zadevo«. K zapletenosti in dolgotrajnosti je pripomoglo tudi, da je leta 2007 primer dobila sodnica začetnica, ki »tako zapletene zadeve ni zmogla takoj obravnavati«.
Na področju brezposelnosti je varuhinja obravnavala primer, v katerem je posameznik izgubil nadomestilo za brezposelnost, saj ga v času obiska inšpektorja ni bilo doma. Oškodovanec je bil iz evidence brezposelnih izbrisan, čeprav je bil v tistem trenutku na obisku pri hčeri in dosegljiv po telefonu. A za inšpektorja to ni bila dovolj visoka stopnja dosegljivosti.
Varuhinji je del časa vzelo tudi študentsko delo. Nanjo se je obrnila prosilka z enajstimi otroki, med katerimi je eden zaposlen, ostali pa se še izobražujejo. Oba z možem sta nezaposlena, dva otroka imata posebne potrebe, do socialne pomoči pa niso upravičeni, ker otroci delajo prek študentskega servisa ... Na področju zdravstva najdemo primer šestmesečnega dojenčka, ki je bil napoten na zdraviliško zdravljenje, doječa mati pa bi si morala sama plačati stroške bivanja, če bi želela biti z otrokom. Čeprav bi odsotnost matere pomenila prekinitev dojenja, to za ZZZS ni bilo dovolj, da bi materi krili stroške bivanja.
Podobnih primerov je še veliko. Namen poročila seveda ni le opis kršitev človekovih pravic v Sloveniji, temveč tudi, da oblast opomni, naj kršitve odpravi. Tako bodo poročilo varuhinje obravnavali v državnem zboru in sprejeli priporočila za odpravo ugotovljenih kršitev. Vendar pa se ta priporočila poslancev vsako leto bolj ali manj ponavljajo ...
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.