Boris Vezjak

29. 7. 2010  |  Mladina 30  |  Politika

Visoka morala nemoralnih

Naučiti se moramo razlikovati med škodljivim in neškodljivim licemerstvom, in to je največ, kar lahko naredimo

Dr. Boris Vezjak, filozof in publicist

Dr. Boris Vezjak, filozof in publicist
© marko pigac

Smo Slovenci nagnjeni k moraliziranju? Nesporno, morebiti celo bolj kot kakšen drug narod. A razlogi za to ne tičijo v narodovem značaju. Po navadi govorimo, da je moraliziranje vrsta svetohlinstva, in ga obsojamo vsaj toliko kot tiste, ki so njegova tarča. Pri tem najpogosteje spregledamo številne razločke. V nadaljevanju bi rad omejil razmislek na posebno »zvrst« moraliziranja - tisto, ki se odziva na hinavščino. Povedano drugače: govoril bom o proceduri, ko druge obsojamo licemerstva, in ne kar enostavno o moraliziranju kot »grešnem« postopku. Zanimal me bo predvsem kontekst politične hipokrizije, o kateri je pred časom zaokroženo spregovoril angleški politolog David Runciman v knjigi s prav takšnim naslovom in v njej zapisal pomembno svarilo: ni naša naloga, da preganjamo hipokrizijo in iščemo idealne in pristne (nove) politike. Naučiti se moramo razlikovati med škodljivim in neškodljivim licemerstvom, in to je največ, kar lahko naredimo.
Paradigmatski primer, ob katerem se diskurz ponuja kar sam po sebi, je kajpada oranžni terminator, kot mu pravijo, Gregor Golobič. »Dead man walking« so ga poimenovali v Reporterju in naslikali ostudne sledove krvi na njegovem obrazu, ob tem pa pripisali, da predsednik Zaresa z vsako razpravo o Ultri uničuje stranko in samega sebe. Poglejmo, zakaj je to nazoren primer medijskega moraliziranja z vsemi lastnostmi škodoželjnega ravnanja po načelu samouresničujoče se prerokbe v slogu: večkrat bomo ponovili, da je mrtev, prej bo mrtev. Moralizatorji imajo torej maksimalno ambicijo nekoga uničiti.

Kdo moralizira?

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.