5. 8. 2010 | Mladina 31 | Politika
Kaznivo neplačevanje
Ministrstvo za pravosodje je v nasprotju z vrhovnim tožilstvom neplačevanje socialnih prispevkov označilo za kaznivo
Bodo šli delodajalci pred sodnike?
© Borut Peterlin
Ko so pred časom na davčni upravi od tožilstva želeli izvedeti ali oziroma kdaj je po veljavnem pravu neplačevanje socialnih prispevkov delavcem poleg kršitve delovnopravne zakonodaje tudi kaznivo dejanje, so z vrhovnega tožilstva dobili pojasnilo, da razen nekaterih izjem to ni kaznivo dejanje.
Z davčne uprave so zato na pravosodno in finančno ministrstvo poslali predlog za uvedbo posebnega kaznivega dejanja, ki bi to početje delodajalcev inkriminiralo. Na pravosodnem ministrstvu so pred dnevi izdelali svoje stališče do tega vprašanja. Ker je tudi novi kazenski zakonik (KZ-1) ohranil posebno poglavje kaznivih dejanj zoper delovno razmerje in socialno varnost in ker gre pri kršitvah pravic delavcev glede plačila prispevkov za pomembno vrednoto, to po mnenju ministrstva »narekuje organom odkrivanja in pregona aktiven pristop«. Zato so tudi na vrhovno državno tožilstvo in davčno upravo naslovili dopis, v katerem jih opozarjajo, »da določbe obstoječega kazenskega zakonika vendarle ob ustrezni razlagi in ob upoštevanju sistematike zakona nudijo podlago za pregon teh ravnanj«. Predlagajo tudi, naj davčna uprava zoper neplačnike socialnih prispevkov vloži kazenske ovadbe, tožilstvo pa posledično na sodišču preveri njihovo utemeljenost. To jim je pred časom v pogovoru za Mladino predlagal že dr. Luka Tičar s Pravne fakultete v Ljubljani: »Neplačevanje prispevkov za obvezna socialna zavarovanja je že danes kaznivo dejanje po 196. in po 202. členu kazenskega zakonika. Nenavadno je, da se vrhovno državno tožilstvo na ta način pravzaprav izogiba svojim pristojnostim, saj lahko le sodišče presoja, ali so podani vsi znaki kaznivega dejanja in ali je podana odgovornost za to dejanje.« Tičar je, kot sedaj ministrstvo, poudaril, da se tožilstvo ne bi smelo postaviti na stališče, ki onemogoča kazenski pregon sicer očitno protipravnega in zavržnega ravnanja. Pač pa bi to določbo morali razlagati ekstenzivno, torej široko in ne na način, da bi do oškodovanja prišlo šele čez več deset let, saj bo zadeva takrat že zastarala. »Če to dejanje že imamo inkriminirano, bi bilo bolj primerno, da ga ne bi vezali na obstoj prikrajšanja pravice. Če bi namreč tudi sodišče zavzelo takšno stališče kot tožilstvo, sta ti dve inkriminaciji zgolj mrtva črka na papirju in ne služita ničemur.«
Vrhovno tožilstvo bo torej okrožnim tožilstvom moralo poslati novo okrožnico. Če so jim maja predlagali, kako se izogniti pregonu teh storilcev, bodo zdaj od njih morali zahtevati prav nasprotno. Na ministrstvu sicer pričakujejo, da se bodo na davčni upravi in na tožilstvu čim prej opredelili do njihovih predlogov in jih »obvestili o načinu, na katerega lahko v okviru svoje pristojnosti prispevata k zmanjšanju kršitve pravic delavcev na področju (ne)plačevanja socialnih prispevkov«.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.