5. 8. 2010 | Mladina 31 | Politika
Rudi Pavšič
Predsednik Slovenske kulturne in gospodarske zveze v Italiji
© Borut Krajnc
V Reziji, majhni občini v Videmski pokrajini, je Gabriele Cherubini, ki ni slovenskega rodu, zahteval in po mnogih težavah z oblastmi dobil dvojezično osebno izkaznico v slovenskem in italijanskem jeziku. Zakaj je to dejanje tako pomembno?
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
5. 8. 2010 | Mladina 31 | Politika
© Borut Krajnc
V Reziji, majhni občini v Videmski pokrajini, je Gabriele Cherubini, ki ni slovenskega rodu, zahteval in po mnogih težavah z oblastmi dobil dvojezično osebno izkaznico v slovenskem in italijanskem jeziku. Zakaj je to dejanje tako pomembno?
> Gospod Cherubini, sicer Italijan, ki se je pred leti z družino preselil iz Bologne v Rezijo in se vključil v dejavnost slovenskega kulturnega društva, se tako solidarizira s Slovenci v Videmski pokrajini, ki se borijo za svoje narodnostne pravice. S svojim dejanjem opogumlja slovenske ljudi v Italiji, da se borijo za pravice, ki jim jih zagotavlja zaščitni zakon, in daje misliti italijanskim oblastem in ljudem o položaju in pravicah njihovih sodržavljanov slovenske narodnosti.
Tudi Cherubini je moral od Poncija do Pilata, da je dobil dvojezično osebno izkaznico.
> Prav to zbuja skrb. V tednu dni bi jo moral dobiti. Trajalo pa je celo leto. Občinske oblasti so mu to onemogočale na vse mogoče načine. Šele po posredovanju italijanskega notranjega ministrstva je občina ugodila njegovi zahtevi.
Zaradi tega dejanja so Cherubinija italijanski nacionalistični prenapeteži zmerjali z izdajalcem in zahtevali, da se izseli iz Rezije.
> In da bo mera polna, so mu celo orožniki, ki so dolžni varovati pravice ljudi, svetovali, naj za nekaj mesecev zapusti Rezijo, da ne bi povzročal napetosti. S takšnim predlogom so dali le veter v jadra skupini prenapetežev. A Cherubini jih ni uslišal.
Tudi kulturna delavka Luiga Negre je januarja letos požela vihar nasprotovanja, ker je govorila o slovenskem izvoru rezijanščine ...
> Vsi nasprotniki slovenstva v Reziji prepričujejo Rezijane, da jim bo zaščitni zakon vzel rezijanski dialekt in uvedel samo slovenski knjižni jezik. Kajpak gre za laž, saj zaščitna zakonodaja, tudi na deželni ravni, govori o valorizaciji slovenskega jezika in njegovih narečij. Seveda so se našli »strokovnjaki«, ki zatrjujejo, da rezijanščina ni slovensko narečje, ampak staro slovansko narečje, ki nima zveze s slovenščino. Zato nasprotujejo vsem zaščitnim normam. Vendar je občina Rezija sama zaprosila za vključitev na seznam občin, kjer se uveljavljajo norme zaščitnega zakona.
Iz Rezije in Benečije je malo ljudi, ki zahtevajo dvojezične osebne izkaznice.
> Tako je, ker desničarske politične skupine že desetletja izvajajo pravo gonjo proti uveljavljanju pravic slovenske manjšine. Ljudem, tako kot Luigi Negro, grozijo po telefonu in jih ustrahujejo na različne druge načine. Zato se ljudje ne izpostavljajo. Slovenske organizacije iz Furlanije in Julijske krajine jim morajo pomagati in se odločno postaviti v bran pravic Slovencev v Reziji in v Benečiji. Ne smemo pozabiti, da je na tem območju še do pred nekaj leti delovala organizacija Gladio, ki je s podporo oblasti na vse načine preprečevala uveljavljanje narodnostnih pravic na »ranljivem območju« ob meji s slovanstvom in komunizmom. V ljudeh je še strah pred Gladiom. Dejanja posameznikov, kot sta Cherubini in Negrova, ki je nedavno postala pokrajinska predsednica Slovenske kulturno gospodarske zveze, pa krepijo samozavest pripadnikov slovenske narodne skupnosti v Videmski pokrajini in dajejo upanje, da se bodo tudi za njih razmere delovanja izboljšale.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.