Marjan Horvat

 |  Mladina 31

Kdo so bili diverzanti na Koroškem

Deželne oblasti bodo raziskale ozadje bombnega napada leta 1979 v Velikovcu in dogodke v sedemdesetih letih

Razdejanje po bombnem napadu

Razdejanje po bombnem napadu
© Gert Eggenberger

Ko se je pred nekaj meseci Janševa SDS z ustavno obtožbo spravila nad predsednika države dr. Danila Türka, ker je odlikoval nekdanjega šefa Službe državne varnosti (SDV) Tomaža Ertla, je v podkrepitev obtožbe objavila tudi arhivsko gradivo nekdanjega sekretariata za notranje zadeve iz leta 1979 o bombnem napadu v Velikovcu. Vsakomur je bilo jasno, da bodo to gradivo krepko izkoristili nasprotniki slovenstva na avstrijskem Koroškem.
V sedemdesetih letih so bile politične razmere na Koroškem zapletene, nasprotja so podžigale tudi različne tajne službe, ki so delovale na meji zahodnega in vzhodnega, socialističnega sveta. V diverzantskih akcijah so padali slovenski krajevni napisi in partizanski spomeniki. V Velikovcu pa je leta 1979 eksplodirala tudi bomba. Zaradi nje so bili kaznovani trije agenti mariborske SDV. Avstrijski zgodovinarji dokazujejo, da je bila v nekatere akcije vpletena celo nemška obveščevalna služba, ne le slovenski in nemški »prenapeteži« na Koroškem. Je pa v arhivskem gradivu zapisanih nekaj imen funkcionarjev Narodnega sveta koroških Slovencev, kar naj bi napeljevalo na to, da so kot »nestrpneži« neposredno ali posredno sodelovali v diverzantskih akcijah. Tudi prejšnji teden odkrito razstrelivo v hiši družine Koletnik blizu Beljaka bodo »raziskovalci« zagotovo povezali s sedemdesetimi leti in z bojem za pravice slovenske manjšine.
Po objavi arhiva SDV so se politične strasti spet razburkale. In da bi dobilo dogajanje iz sedemdesetih let epilog tudi na političnem prizorišču na avstrijskem Koroškem, je deželni glavar, sicer svobodnjak Gerhard Dörfler, imenoval preiskovalno komisijo, ki jo vodi Wilhelm Wadl, direktor deželnega arhiva, v njej pa med drugimi sodeluje - Slovencev v njej ni - zgodovinar Alfred Elste. Zgovorna je Wadlova izjava za časnik Kleine Zeitung: »Vsekakor se obetajo zanimivi časi: okrogla miza z nekdanjimi protestniki zaradi dvojezičnih napisov in bombaši.«
Valentin Inzko, ugledni diplomat in predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev, je podprl komisijo, saj upa, da bodo njena spoznanja imela »zdravilen spravljiv učinek«. Zavzema pa se za raziskavo dogajanja na Koroškem od leta 1920 ali pa vsaj od leta 1938, ko je Adolf Hitler zbrisal Avstrijo z zemljevida, koroškim Slovencem pa namenil izselitev, koncentracijska in nacistična delovna taborišča. Po njegovem bi morali raziskati tudi odpor proti Hitlerju, za katerega so se odločili le koroški partizani, in seveda povojno delovanje »različnih domovinskih združenj proti dvojezičnemu pouku po podpisu državne pogodbe in posledično odstranitev obveznega dvojezičnega pouka, napade na krajevne napise, organizacijo in ozadje teh napadov, pa tudi bombne napade«.
Marjan Šturm, predsednik Zveze slovenskih organizacij (ZSO), je skeptičen in meni, da bi se takšne raziskave morala lotiti mednarodna skupina zgodovinarjev. Skrbi ga, da »so v ozadju povsem politični motivi, ne pa želja po resnici. Je pa ironično, da dokumentov 'avstrijske Udbe' iz tistih časov ne boste našli nikjer, z občutljivimi dokumenti slovenske Udbe, ki zadevajo razmere in ljudi na Koroškem, pa vam postrežejo 'prijatelji' iz Ljubljane.«
Za poglobljeno in celovito raziskavo odnosov med obema narodoma in državama, pa tudi dogajanja na avstrijskem Koroškem skozi zgodovinsko optiko čas še ni zrel. Pobuda je bila, vendar so se avstrijski zgodovinarji umaknili iz projekta. Zgovorno, mar ne?

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,8 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.