Peter Kuralt

 |  Mladina 31

Privatizacija jezika

KDO SO LASTNIKI BESED?

Zakaj so vsi člani Zbora za republiko hkrati tudi Demokrati in Razumniki?

Zakaj so vsi člani Zbora za republiko hkrati tudi Demokrati in Razumniki?

Površnemu pogledu se zdi, da je v času ideologije pridobitništva jezik najbolj izpostavljen privatizaciji v trženjski komunikaciji. Kot pravi Aljoša Bagola, kreativni direktor in vodja oglaševanja pri agenciji Pristop, »sodobno oglaševanje ni več le enosmerna komunikacija, temveč potrošniku v zameno za zvestobo ponuja aktivno soudeležbo pri ustvarjanju identitete znamke ali storitve«. Tako podjetja v oglasih vse pogosteje uporabljajo slengovske izraze, na primer itak, orto, cool, žur ipd. Prav zato bi lahko mislili, da izposoja identitete v podobi ponavljajočega se spajanja izbranega slengizma s točno določenim proizvodom ali storitvijo, kakršni smo priča v trženjski komunikaciji, pomeni nasilno odtujitev te jezikovne prvine.
A po besedah dr. Mirana Hladnika s Filozofske fakultete v Ljubljani navadno ni tako. »Jezik je tiste vrste javno dobro, pri katerem se privatizacija zgodi težje kot drugje, saj ga s tem, ko se ga kdo polasti, ne ostane nič manj za druge.« Tržna raba nekega slengizma v ničemer ne zmanjšuje svobode njegovih predhodnih ali prihodnjih rab, »polaščanje jezika pa postane nevarno predvsem takrat, kadar je pravno regulirano tako, da drugim onemogoča svobodno uporabo«. V kontekstu oglaševanja torej predvsem, ko slengizmi ali druge jezikovne prvine postanejo zaščitene blagovne znamke, to pomeni, da po njih ne more več prosto poseči kdorkoli.
Hladnik k temu dodaja, da bi nas bolj kot uporaba slengizmov v trženjski komunikaciji morala skrbeti privatizacija jezika, ki poteka pri religiozni oziroma politični rabi, ko poskušajo ekskluziven pomen posamičnih izrazov učvrstiti z zapisovanjem z veliko začetnico (npr. Božji, Njegov, Maršal ipd.) ali pa z vsiljevanjem enodimenzionalne pomenske vrednosti, ki izključuje sinonime. »Razumnik tako ni več sinonim izobražencu, ampak pomeni katoliškega izobraženca, skavt ni več tuji sinonim domačemu taborniku, ampak pomeni versko orientiranega tabornika.«
Privatizacija slengizmov, o kateri govorimo, ko ti postanejo zaščitene blagovne znamke (Mobitel je na primer pri Uradu Republike Slovenije za intelektualno lastnino kot blagovno znamko zaščitil slengizem itak), je sporna predvsem zato, ker podjetjem omogoča ustvarjanje presežne vrednosti ali pa vsaj tržne prednosti z izrazi, ki niso plod njihove ustvarjalne moči. Privatizacija v podobi vsiljevanja enodimenzionalnih pomenov, zaščitenih z veliko začetnico, pa je sporna, ker nam prek jezikovne norme zapoveduje vnaprej predpisane rabe. To pomeni, da nam vsiljuje točno določen pogled na stvari, kar ima lahko neposredne politične posledice. Tako so si nekateri politiki izraz demokratičen prisvojili za ekskluzivno označevanje svojih političnih nazorov in lahko vsako politično stališče, ki tako ali drugače nasprotuje njihovemu vrednostnemu obzorju, razglasijo za nedemokratično, vsakogar, ki jim je kakorkoli v napoto, pa za nedemokrata.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,8 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.