5. 8. 2010 | Mladina 31
Prstni odtis v zameno za malico
V Veliki Britaniji menda že v 30 odstotkih šol učencem jemljejo prstne odtise
Si predstavljate, da bi otroke v šoli prepoznavali po prstnih odtisih in tako nadzirali, ali so navzoči pri pouku ali pa morda špricajo? Da bi si otroci na podlagi preverjanih prstnih odtisov izposojali knjige v šolski knjižnici in bili deležni šolske prehrane? Vse to morda zveni kot znanstvena fantastika, a marsikje v tujini je že dolgo del šolskega vsakdanjika. V Veliki Britaniji po mnenju nekaterih prstne odtise učencem menda jemljejo že v približno 30 odstotkih šol. Zanesljivih podatkov o tem, za katere šole gre, ni, saj zbiranja nihče ne nadzoruje, šolam pa tudi ni treba zaprositi za privolitev staršev, to pomeni, da omejitev glede jemanja prstnih odtisov tako rekoč ni. Številni starši temu sicer nasprotujejo, a pri tem tvegajo, da bodo morali otroka vpisati v drugo šolo.
Šole pravijo, naj bi se za odvzem prstnih odtisov odločale zaradi lažjega nadzora nad učenci in zaradi njihove varnosti, a vprašanje je, ali so njihovi argumenti upravičeni. Jemanje prstnih odtisov je ena od oblik biometrične tehnologije, ta pa sodi med najbolj invazivne tehnologije za avtentikacijo in identifikacijo posameznika. Jemanje prstnih odtisov sicer ni tako invazivno kot pregledovanje telesa s skenerji, ki pokažejo celo posameznikove intimne dele, a kot pravijo pri slovenskem informacijskem pooblaščencu, pomenijo vsakršni biometrični ukrepi »velik poseg v zasebnost in dostojanstvo posameznika, saj za svoje delovanje potrebujejo naše telesne ali vedenjske značilnosti«. Zato je toliko bolj skrb zbujajoče, da so menda nekateri britanski šolarji nad »futurističnimi« postopki navdušeni. Če jih zdaj vidijo kot del igre, se jim najverjetneje ne bodo upirali niti, ko bodo odrasli, čeprav bodo morda še bolj korenito posegali v njihovo telo in zasebnost.
Kako pa je v slovenskih šolah? Bodo tudi naše šolarje namesto dežurnih učencev kmalu pričakali detektorji kovin, nato pa še čitalniki prstnih odtisov, telesni skenerji in naprave za identifikacijo DNK? Velika Britanija je uvajanje biometrije povsem prepustila trgu in šele zdaj razmišlja o zaostritvi predpisov, Slovenija pa sodi poleg Irske in Francije med države z najstrožjo ureditvijo. O uporabi biometričnih ukrepov pri nas presoja informacijski pooblaščenec in jo dovoli le, če je nujno potrebna za opravljanje dejavnosti, za varnost ljudi ali premoženja ali za varovanje tajnih podatkov in poslovnih skrivnosti. Doslej so dve tretjini od okoli 70 izdanih odločb odobrili, tretjino pa zavrnili. Zaradi strogih predpisov uvedba biometričnih ukrepov pri učencih v Sloveniji torej ne bi bila dopustna. Kot dodajajo pri informacijskem pooblaščencu, niti ne bi bila potrebna, saj je mogoče dovolj hitro in učinkovito registracijo učencev ali izposojo knjižničnega gradiva zagotoviti tudi drugače, denimo s karticami.
Na šolskem ministrstvu pravijo, da za zdaj ne razmišljajo o tem, da bi kakorkoli spremenili predpise in omogočili uvedbo biometrične tehnologije za spremljanje učiteljev in drugih oseb. Kako je z drugo varnostno opremo po šolah, denimo z detektorji kovin, pa jim ni znano, saj so za določitev stopnje tveganja na šolah odgovorni izključno ravnatelji.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.