12. 8. 2010 | Mladina 32 | Politika
Soap opera
Ko se na sodišču za vojne zločine znajdejo manekenke namesto vojnih dobičkarjev
Dogajanja v zadnjem tednu dni na Posebnem sodišču za Sierro Leone v Haagu ni mogoče opisati drugače kot brezupno farso, ki je bolj kot na karkoli drugega spominjala na najbolj zanikrno, nizkoproračunsko soap opero, kakršno bi zrežiral zadnji džanki v Bollywoodu. Zgodba te intelektualne kastracije gre nekako takole: na omenjenem sodišču sodijo nekdanjemu predsedniku Liberije Charlesu Taylorju zaradi vojnih hudodelstev in zločinov proti človeštvu, ker je v prejšnjem desetletju aktivno podpiral upornike iz sosednje države Sierra Leone prek trgovine z diamanti. Slednje so mu dobavljali uporniki, Taylor pa jih je poplačal z orožjem, kar je zagotavljalo nadaljnje prelivanje krvi. Telenovela se je začela odvijati, čim je tožilstvo na sodno klop poklicalo britansko manekenko Naomi Campbell. Ta je na neki gala večerji v Južnoafriški republiki leta 1997 prejela mošnjiček z »umazanimi in majhnimi kamni«, a trdi, da še danes ne ve, od koga, tistega leta pa za Liberijo tudi še slišala ni, čeprav »sem črna ženska, ki je vedno podpirala dobrodelne projekte, povezane z Afriko«. Vau! Potem je pričala ameriška igralka Mia Farrow, ki se je udeležila iste prireditve, in povedala, da so Naomi obiskali neki možje, ji predali velik diamant in ji tudi povedali, kdo ji ga pošilja: Charles Taylor. Nato je pričala nekdanja Naomijina agentka Carol White, ki je potrdila, da je manekenka prejela šest »krvavih« diamantov in da je vedela, od koga. Spet ta Taylor. In potem je Naomijin zagovornik napadel Whitovo, češ da laže, ker svojo bivšo klientko v ZDA toži za neki denar zaradi nekega spora z neko pogodbo, bla, bla ...
Kaj reči na vse to? Na prvi pogled se zdi, da se je na tisti gala večerji naokoli delilo toliko diamantov, da noben od takratnih udeležencev danes ne ve, kdo jih je koliko dobil, niti od koga. Dober žur. Gledano globlje je slika manj smešna. Soap opere niso ustvarile omenjene osebe, ustvarili so jo domnevno resni mediji svetovnega formata. Oni so ta »zadnji džanki iz Bollywooda«. Britanski BBC je na svoji spletni strani Naomijino zgodbo več dni zapored prodajal kot svojo osrednjo novico. Dokler se ni na sodni klopi pojavila ta manekenka, ki boleha za amnezijo, se BBC in njemu podobni mediji za sojenje proti Taylorju niso preveč zanimali. Zdaj pa se dejansko dogaja to, da se sojenje enemu največjih vojnih zločincev iz zahodne Afrike sprevrača v debato, ali laže Naomi, Mia ali Carol. To pa niti niso osebe, ki bi morale biti poklicane pred sodišče. Niso pomembne.
Državljanska vojna med vladnimi silami in uporniki Revolucionarne enotne fronte (RUF) v Sierri Leone je potekala med letoma 1991 in 2002. RUF je najprej zasedla območja, bogata z diamantnimi rudniki. Poročilo Združenih narodov (ZN) iz leta 2001 navaja, da »nezakonita trgovina z diamanti iz Sierre Leone ne bi mogla potekati brez sodelovanja liberijske vlade« in da je Liberija »podpirala RUF na najvišjih državnih ravneh«. Šlo je za biznis s smrtjo: diamanti za orožje. Na vojno območje je prišlo ogromno tujih orožarskih posrednikov, ki so s pomočjo liberijske vlade krvave diamante preprodajali v svet, končali pa so na prodajnih policah podjetij, kot sta De Beers in Lazare Kaplan Int. Po ocenah ZN je mednarodna diamantna industrija »subvencionirala« grozote v Sierri Leone z nakupom krvavih diamantov v vrednosti 125 milijonov dolarjev na leto. Številna poročila človekoljubnih organizacij iz tistega časa pričajo o odgovornosti tujih korporacij za pokole v Sierri Leone. Te so (ne)posredno podpirale eno in drugo stran v vojni; vedelo se je, kaj kdo počne. In ni šlo le za najdišča diamantov, temveč tudi za rudnike bakra, rutila in zlata. Med vojnimi dobičkarji so bila izpostavljena še zahodna podjetja Global Exploration Corp., Rex Mining Corp., DiamondWorks in Sierra Rutile-Nord Ressources. Zaradi njihovega pridobitništva so propadala tudi mirovna pogajanja. Tudi zaradi njih je bilo ubitih na deset tisoče ljudi, še več deset tisoč pa pohabljenih. Gre za to in ne za Naomi, Mio in Carol. Vodilni predstavniki omenjenih podjetij bi morali biti poklicani pred sodišče, in to ne kot priče, temveč kot obtoženci za sodelovanje pri zločinih zoper človeštvo. Vendar se to ne bo zgodilo. Niti džanki iz Bollywooda tega ne predvideva v svojem scenariju.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.