12. 8. 2010 | Mladina 32
Pandurjev teater?
Zakaj se Maribor v naglici pripravlja na gradnjo Centra uprizoritvenih umetnosti?
V Mariboru se zadnje tedne veliko govori o odločitvi mestnega sveta, da naj bi do sredine leta 2012, ko bo mesto nosilo ugledno lento Evropske prestolnice kulture (EPK), na območju nekdanjega industrijskega kompleksa Mariborske tekstilne tovarne na Studencih zrasel nov Center uprizoritvenih umetnosti. Center naj bi pomenil začetek revitalizacije tega degradiranega območja, množico obiskovalcev pa naj bi privabil z gledališčem, galerijo in kinoteko. Investicija naj bi bila glede na študijo izvedljivosti, ki jo je pripravil Ekonomski inštitut Maribor, vredna okoli 50 milijonov evrov, centra pa po načrtih arhitekturnega biroja Sadar+Vuga ne bi gradila sama občina, temveč bi kot investitor vskočilo podjetje ZIM, ki je v večinski lasti občine. Ta bi nato za prostore prihodnjih 20 let plačevala najemnino v višini dva milijona evrov na leto. V občinskih dokumentih piše, da bi s tem do kulturnega kompleksa prišli po najgospodarnejši poti.
A prav gospodarnost projekta, pa tudi njegova smiselnost dvigujeta obilo prahu. Ambiciozne investicijske zamisli so same po sebi seveda dobrodošle in v Sloveniji jih pogosto primanjkuje, sploh pri vlaganju v kulturo, a v tem konkretnem primeru preseneča, da so se za gradnjo kompleksa odločili v izredni naglici. Mestni svet je o njej odločal sredi julija na nenapovedani dopisni seji, kjer razprava ni bila mogoča, menda zato, ker so lovili roke. Tako so v zraku obvisela številna vprašanja, od tega, ali štajerska prestolnica poleg nacionalnega gledališča SNG Maribor res potrebuje še en teater, do tega, ali potrebuje še en velik razstavni prostor, če se Umetnostni galeriji Maribor ravno zaradi projekta EKP obeta prenova z gradnjo prizidka. Vprašanje je tudi, ali mesto potrebuje še eno kinodvorano, saj ima že zdaj kakšno prazno ali takšno, ki ne obratuje.
Zamisel o gradnji Centra uprizoritvenih umetnosti je neločljivo povezana s projektom EPK, njegov programski svet pa vodi priznani režiser Tomaž Pandur, ki je zadnja leta v tujini ustvarjal zelo opažene predstave in z njimi navduševal. A ker bo ena ključnih dejavnosti novega kulturnega hrama novo gledališče, na mariborskega župana Kanglerja in režiserja Pandurja že letijo očitki, ali ni projekt pravzaprav namenjen vzpostavitvi gledališča, ki bi ga po izpeljanem projektu EPK vodil Pandur. Temu nihče ne oporeka režiserskih kompetenc, je pa grenak priokus v preteklosti pustil njegov mandat umetniškega vodje mariborskega SNG, saj je gledališče takrat zašlo globoko v rdeče številke, čeprav najverjetneje ne zgolj po njegovi krivdi.
Na vse to je te dni v javnem pismu opozorilo Društvo za razvoj humanistike Zofijini ljubimci, kjer menijo, da bi občina, če bi si res želela kulturnega preroda mesta, lahko ravnala drugače. Predvidena sredstva bi lahko namesto eni sami, veliki novi instituciji namenila že delujočim kulturnim zavodom in društvom, ki jim zdaj »namenja sramotne drobtinice, ker za več menda ni«. S tem bi si mesto po njihovem mnenju pridobilo sloves ne le evropske, pač pa svetovne prestolnice - »vsaj z vidika hvalevredne radodarnosti mestnih oblasti«. Mestna občina Maribor in Pandur ne samega projekta ne očitkov za zdaj še nista podrobneje komentirala.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.