Staš Zgonik

12. 8. 2010  |  Mladina 32

Krnitev neokrnjene narave

Planinske koče in onesnaženje visokogorskega sveta

Alge v Dvojnem jezeru

Alge v Dvojnem jezeru
© Tina Leskošek / Planinski vestnik

Med obravnavanimi primeri, ki jih je v poročilu za lansko leto predstavil urad varuha človekovih pravic, je tudi problematika iztekanja odpadnih voda iz planinske koče pri Triglavskih jezerih. Obiskovalci gora so lani zgroženo ugotovili, da je Dvojno jezero, ki leži v bližini koče, zaraščeno z algami, iz njega pa močno zaudarja po gnilobi. Za glavnega krivca se je hitro izkazala planinska koča, ki ima pretočno greznico brez čistilne naprave, to pa pomeni, da vse svoje odpadne vode izpušča v okolje. Ker sta se republiški inšpektorat za okolje in občina Bohinj izrekla za nepristojna za urejanje problematike, se je urad varuha v zadevo vključil na svojo pobudo in obe strani sklical na sestanek, na katerem so se dogovorili, da bo občina ustrezno dopolnila svoj področni odlok. Kot opozarjajo v uradu, gradiva kljub napovedim na junijski seji občinskega sveta še niso obravnavali, a vendarle v uradu svoje posredovanje štejejo za uspešno.
Toda ogroženost ekosistema v Dvojnem jezeru naj ne bi bila posledica odvajanja odpadnih voda iz koče. »Pri Dvojnem jezeru doslej z nobeno metodo nismo mogli ugotoviti neposredne intenzivne povezave s kočo. Rahla povezava obstaja, vendar je po našem mnenju še vedno prešibka, da bi vplivala na sedanje stanje jezera,« poudarja dr. Anton Brancelj z Nacionalnega inštituta za biologijo. Po njegovem prepričanju je glavni razlog za porušenje naravnega ravnovesja v jezeru naselitev tujerodnih rib pred 20 leti. »S tem nikakor ne zanikam problematike koče pri Dvojnem jezeru, katere glavni problem pa se zaradi spleta okoliščin večinoma dobesedno 'odplavlja' v dolino. Geološka zgradba okolice je taka, da večina površinskih vod okoli koče (skupaj z odplakami iz nje) takoj ponikne v kraško podzemlje in se šele nekaj sto metrov globoko združi v enoten vodonosnik, ki se pojavi v obliki izvira/slapu Savica. Tja te odpadne vode iz koče, sicer zelo razredčene, pritečejo.«
Kot opozarja dr. Matej Ogrin, predsednik Društva za varstvo Alp CIPRA Slovenija, je iztekanje odpadnih voda iz planinskih koč vsekakor velik problem. »Kjer so koče postavljene v bližini jezer ali drugih stoječih voda, se onesnaževanje pozna v obliki hitrega staranja jezera oziroma evtrofikacije, ki jo povzroči vnos hranil.« Onesnaževanje, ki ga povzročajo planinske koče, je bilo po njegovem opažanju dolgo tabu tema. »Glede na to, koliko je teh koč, koliko je vnosov odpadnih voda in kakšne so samočistilne sposobnosti gorskega sveta, bi morali temu posvetiti več pozornosti.«
Po evropski uredbi smejo sicer pretočne greznice, kakršna je tudi sedanja pri koči pri Triglavskih jezerih, obratovati le še do konca leta 2015, takrat pa bi jih morali opremiti s čistilnimi napravami ali pa nadomestiti z nepretočnimi greznicami. Vendar Ogrin v uresničitev teh zahtev na verjame. »Za kaj takega bi moral že danes obstajati kakšen akcijski načrt. S sedanjo dinamiko se bo to verjetneje zgodilo do leta 2115.«
Kočo pri Triglavskih jezerih naj bi sicer kmalu izbrisali s seznama spornih, saj tam že načrtujejo gradnjo čistilne naprave, pristojni v Triglavskem narodnem parku pa si prizadevajo pridobiti tudi evropska sredstva za sanacijo Dvojnega jezera.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.