12. 8. 2010 | Mladina 32
KONEC DRUŽBE ZNANJA
ODPRAVA SOFINANCIRANJA PODIPLOMSKEGA ŠTUDIJA
Visokošolski minister Gregor Golobič
Vsaj do nedavnega je odločitev za študij veljala za razumno. Študij naj bi bil jamstvo za varnejšo zaposlitveno prihodnost in naložba brez neznank. V zadnjem času pa se zdi, da vse bolj postaja nesmotrno zapravljanje denarja, ki koristi predvsem državi in izobraževalnim ustanovam. Stopnja dosežene izobrazbe postaja obratno sorazmerna z možnostjo zaposlitve, radikalni posegi v sofinanciranje šolnin pa tiste, ki so se za študij odločili še pred uvedbo bolonjske reforme, postavljajo v negotov finančni položaj.
Minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregor Golobič je ob predstavitvi osnutka izhodišč za nacionalni program visokega šolstva do leta 2020 dejal, da »mora biti Slovenija drzna, temeljiti pa mora na družbi znanja«. Zatrdil je, da nam bo to uspelo predvsem s svežnjem ukrepov, s katerimi namerava vlada reformirati visokošolski prostor. Tako naj bi Slovenija postopno zviševala delež BDP za izobraževanje in raziskave, tako da naj bi do leta 2020 narasel na 2 odstotka. Prezreti ne gre niti jasno izražene težnje po učinkovitejšem prepletu izobraževanja in gospodarstva. Čeprav si Izhodišča za nacionalni raziskovalni in inovacijski program za cilj postavljajo enakovreden razvoj vseh znanosti, na spletnih straneh visokošolskega ministrstva preberemo, da bo država v prihodnje sofinancirala predvsem raziskovalno delo, ki bo neposredno povezano z gospodarstvom. Kako se bodo po uvedbi reform razvijale znanosti, ki nimajo neposrednih gospodarskih učinkov, za zdaj ostaja čista neznanka.
Kljub vsem političnim obljubam, ki izobraževanju obetajo več finančnih sredstev in s tem svetlejšo prihodnost, trenutno ravnanje vlade nakazuje smer, v kateri ambicija vzpostavitve družbe znanja postaja vprašljiva. Država namreč z letošnjim letom dokončno odpravlja sofinanciranje šolnin za podiplomski študij. Ukrep bo prizadel predvsem tiste, ki znanje nabirajo po starih, torej predbolonjskih programih. Shema sofinanciranja šolnin, ki je bila v veljavi od leta 1998, je predvidevala sofinanciranje šolnin za posamezen letnik doktorskega študija v višini 80 odstotkov. Lani se je znesek sofinanciranja zmanjšal na 63,8 odstotka, letos pa si bodo morali stroške raziskovanja in študija v celoti kriti študentje sami. Zaradi odprave finančne spodbude države se bo verjetno marsikdo znašel v negotovem finančnem položaju. Tisti, ki bi po prvotni shemi moral za letnik doktorskega študija odšteti 400 evrov, bo sedaj moral plačati bistveno več.
2000 do 3000 tisoč evrov za posamezen letnik podiplomskega študija pa je znesek, ob katerem bo marsikdo premislil o smotrnosti nadaljevanja študijske poti. Kot kaže zdaj, bodo v družbo znanja v prihodnje lahko vstopili predvsem tisti, ki bodo tega finančno zmožni. Glede na to, da s štipendijo Zoisovega sklada, ki jo podeljujejo študentom z nadpovprečnimi rezultati, marsikdo ne bo mogel plačati niti šolnine, postaja očitno, da nadarjenost za mesto v družbi znanja kmalu ne bo več dovolj.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.