Beg v Afganistan

Ali naši vojaki predčasno odhajajo v Afganistan zaradi napovedane parlamentarne razprave o zakonu o obrambi

Slovenci v Afganistanu

Slovenci v Afganistanu
© Arhiv Slovenske vojske

Slovensko vojsko jeseni čaka napotitev novih vojakov v Afganistan. Gre za pripadnike 14. slovenskega kontingenta Isaf, ki tokrat prvič odhajajo na bojišče v nemirno mesto Šindand brez nacionalnih omejitev, ki so jim do zdaj preprečevale sodelovanje v bojnih operacijah. Na območju Šindanda bodo samostojno urili bataljon afganistanske vojske in ga spremljali tudi v bojih. Odhod naših vojakov je bil ves čas predviden za oktober, vendar po naših podatkih vojaki že vedo, da bodo v vojno odšli prej, ukaze o napotitvi so namreč že prejeli. Če ne bo logističnih zapletov, naj bi prva skupina vojakov odpotovala v Afganistan 15. septembra, naslednja pa natanko štirinajst dni kasneje. Za uradno potrditev obeh datumov smo se obrnili na ministrstvo za obrambo in generalštab Slovenske vojske in od obeh prejeli odgovor, da »datuma odhoda 14. kontingenta zaradi varnostnih razlogov ne posredujemo javnosti«.
Glede na neuradne informacije o predčasnem odhodu se postavlja vprašanje, zakaj so se v Slovenski vojski odločili tako. Morajo slovenski vojaki resnično biti na bojišču v Šindandu mesec prej? Talibanski uporniki se tam proti tujim in vladnim vojakom borijo 12 mesecev na leto, zato je tako rekoč vseeno, kdaj se v to vmeša še Slovenija; tudi sicer ni nikakršnih indicev, da bi naši vojaki tam morali biti prej. Razlago za predčasni odhod velja iskati doma. Julija je skupina koalicijskih poslancev iz strank Zares, SD in LDS predlagala spremembo Zakona o obrambi (Zobr), po kateri bi parlament imel več besede pri odločitvah o napotitvi naših vojakov na tuje vojaške misije. Pri tem jih je podprl tudi predsednik Danilo Türk. Iz njegovega urada so sporočili: »Dobro premišljena in razvita pristojnost državnega zbora, ki bi zagotovila pravočasno odločanje in zlasti vsestransko pripravo, bi po mnenju predsednika republike in vrhovnega poveljnika obrambnih sil prispevala k večjemu zaupanju javnosti v zvezi s sodelovanjem slovenskih vojakov v mednarodnih mirovnih misijah.« Gre za velik politični pritisk.
Si torej na obrambnem ministrstvu želijo na hitro izpeljati novo napotitev vojakov v Afganistan, preden bi se v parlamentu lahko začela ustrezna razprava o zakonu? Vlada se je takšnim javnim razpravam v parlamentu praviloma izogibala. Tone Anderlič iz LDS je pojasnil: »Že na začetku mandata smo se zavzemali za večje pristojnosti državnega zbora glede teh vprašanj in vlada je pripravila neki dokument o večji razpravljalni vlogi parlamenta, kot so to imenovali, a kakih konkretnih rezultatov glede tega ni. Še vedno se stvari dogajajo mimo nas.« Ker je vprašanje, kdaj točno septembra bo razprava o zakonu o obrambi prišla na dnevni red, je Franco Juri iz stranke Zares napovedal zbiranje podpisov za sklic izredne seje parlamenta, »da bi lahko pred odhodom naših vojakov opravili vsaj razpravo o tem in vlado tako prisilili, da javno pride na dan z vsemi svojimi pojasnili glede novih nalog naših vojakov v Afganistanu. Gre za preveč pomembno temo, da o njej ne bi govorili.«
V parlamentih številnih drugih držav takšne razprave že potekajo; denimo na Nizozemskem, Češkem, Danskem, Finskem, v Kanadi, Nemčiji, Avstraliji, Franciji, Latviji, Estoniji ...

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.