Marjan Horvat

19. 8. 2010  |  Mladina 33

Prava ali virtualna kostnica

Kam s skeleti srednjeveških Auerspergov in bogatih Ljubljančanov, odkritimi pod tržnico?

Terenski posnetek grobnice plemiške družine Auersperg

Terenski posnetek grobnice plemiške družine Auersperg
© Arhiv Mestnega muzeja Ljubljana

Decembra lani so arheologi pod ljubljansko tržnico na Vodnikovem trgu, kjer bo nastala garaža, odkopali mestna vrata srednjeveške Ljubljane, t. i. Kloštrska vrata, in trdnjavo »barbakan«, obrambno strukturo, ki je stala ob vstopu v mesto. Ob barbakanu, kakšen meter in pol pod zemljo, so odkrili polovico cerkvene ladje nekdanjega frančiškanskega samostana in v njej, drugo ob drugi, grobnici iz 17. stoletja. Ena kostnica s petimi trupli pripada Auerspergom, nekdanji kočevski veji grofov Turjaških, druga pa premožnejšim meščanom srednjeveške Ljubljane, ki so si lahko »privoščili« grob na dvorišču frančiškanskega samostana.
Odkritje kostnic pa je, to je na Slovenskem že kar pregovorno, spodbudilo strokovne in še kakšne razprave, kam dati skelete v hrambo. Kot po navadi je tudi tokrat zamisli na pretek. Lani decembra sta arhitekta Milan Kovač in Peter Kerševan pristojnim mestnim službam predlagala, naj bi izkopane ostanke obzidja, mestnih vrat in barbakana zaščitili in ohranili na kraju najdbe - »in situ«. Kovač je oblikoval predlog podzemnega muzeja »Valvazorjeve Ljubljane«, v katerem bi bila predstavljena rekonstrukcija obrambnega sistema srednjeveške Ljubljane, hkrati pa bi si lahko obiskovalci v njem ogledali še ostanke Kloštrskih vrat in barbakana. Dodajmo: Kovač je uveljavljen strokovnjak na tem področju, saj je avtor največjega podzemnega muzeja na Kitajskem, ki meri 8000 kvadratnih metrov. Njegovemu predlogu so načeloma naklonjeni v mestni občini in tudi v Slovenski akademiji znanosti in umetnosti; njen svet za kulturo in identiteto prostora Slovenije ga je označil za »sijajno sintezo ohranjanja in vizije razširjanja in poglabljanja identitete mesta«. Predlog za »podzemni muzej« sta Kovač in Kerševan ob odkritju grobnic dopolnila in ga objavila v Družini. Tudi kosti pokojnikov naj bi bile po njunem mnenju v muzeju, na kraju samem. Zapisala sta: »Meniva, da je grob pokojnika njegova zadnja lastnina, ki mu je nihče ne bi smel vzeti, če ni za to v resnici tehtnega razloga.« Zato naj bi v tem muzeju našla mesto tudi podzemna kapelica za »počitek in razmislek obiskovalca«.
Vodja izkopavanj arheolog Martin Horvat iz Muzeja in galerij mesta Ljubljane (MGML) tej zamisli ni naklonjen. Pravi, da takšni skeleti, pa naj gre za prazgodovinska ali novoveška grobišča, navadno najdejo mesto v muzejskem depoju. Lahko pa bi prostor za grobnico uredili tudi v stolnici. Za uresničitev zamisli o muzeju pod zemljo pa so nujni dodatna raziskovanja in meritve tega, na kakšnih globinah, pod zemljo ali nad njo, bi se v morebitnem muzeju hranila okostja. Horvat opozarja na etično vprašanje prikazovanja skeletov in hkrati na mednarodno konvencijo, če jih ne bi ohranili 'in situ', sam pa meni, da »bi bilo najbolje skelete shraniti v depoje ali na temelju ustreznih raziskav najti zanje prostor v kostnicah, na kraju najdbe ostankov srednjeveške Ljubljane pa z multimedijskimi napravami prikazati njeno nekdanje bogastvo«.
Kar nekaj časa bo še minilo do dokončne odločitve o tem, kako zaščititi izkopanine pod ljubljansko tržnico. Potrebne so dodatne raziskave po izkopu, ki se lahko zavlečejo. Poleg tega ima po novem zakonu pri dokončni odločitvi poleg Zavoda za varstvo kulturne dediščine besedo tudi investitor gradnje garaž, ki bo odgovoren za vzdrževanje muzejskih eksponatov in skeletov, pa naj gre za »pravo« ali »virtualno« kostnico. Oboje nekaj stane.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.