19. 8. 2010 | Mladina 33
Stečaj, kaj pa zdaj?
Ob stečaju podjetij so občine pripravljene pomagati, država novosti ne uvaja
Kdo bo pomagal odpuščenim delavcem in delavkam Preventa?
© Borut Krajnc
Konec leta 2008 so stečaj napovedali v Industriji usnja Vrhnika in brez dela je ostalo približno 500 delavcev. Čez leto dni je bilo zaradi stečaja Mure ob službo okoli 2500 delavcev, samo v občini Murska Sobota več kot 500. Pred kratkim je brez dela ostalo 1300 Preventovih delavcev, naslednji, ki jih bo to verjetno doletelo, so delavci Vegrada.
Ob vsakem stečaju se takoj postavi vprašanje, kaj bo za delavce, ki se znajdejo v stiski, storila država, ki z nekaterimi mehanizmi zagotavlja kratkoročne rešitve: centri za socialno delo določajo izredne denarne pomoči, na zavodih za zaposlovanje pa odpuščeni dobijo nadomestilo za brezposelnost. A novosti kljub naraščajočim težavam ni.
Kot pravi Goran Lukič iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije so lahko medijske izjave zavajajoče. Delavcem Mure je bilo recimo zagotovljeno, da bodo dobili ustrezno socialno pomoč, ko so prišli v pristojne ustanove, pa so jih seznanili z novimi omejitvami in pogoji. Tudi to, da je država zadnje leto za socialne transferje namenila 40 odstotkov več sredstev, ni stvar prostovoljne odločitve, temveč okoliščin: »Država ni kar naenkrat odvezala mošnjička in ponudila pomoči. Njena naloga je, da se na težave ustrezno odzove, logično pa je, da se v času krize potreba po pomoči poveča.«
Z omejitvami in birokratskimi težavami se trenutno borijo delavci Vegrada, ki so že dlje brez dohodkov, državne pomoči pa še ne morejo prejemati, saj prihodnost podjetja še ni znana. Zato je zanje z enkratno denarno pomočjo poskrbela velenjska občina, pripadajo jim še brezplačni obroki v javni kuhinji, upravičeni bodo do nekaterih šolskih potrebščin za otroke. Podobno je za 276 občanov, ki so bili zaposleni v Preventu, poskrbela občina Slovenj Gradec. Vendar takšni ukrepi občin niso obvezni. Kot pravi Dušan Stojanovič iz mestne občine Slovenj Gradec, »občina ni dolžna pomagati delavcem, gre za interes, da se ljudem olajša plačilo najnujnejših stroškov«. Delavci se lahko udeležijo še dodatnega izobraževanja za prekvalifikacijo v podjetniškem centru. A kot rečeno, je pomoč časovno omejena. V Slovenj Gradcu pričakujejo, da jo bodo lahko zagotavljali do konca koledarskega leta.
Tudi druge slovenske občine so ob stečajih sprejele različne ukrepe: občina Murska Sobota je brezposelne oprostila plačevanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, subvencionirala najemnine za stanovanja in poravnala plačilo za vrtec. Višja doplačila za vrtce so uvedli tudi na Vrhniki, zagotovili pa so še dodatna mesta v okviru javnih del in mesečne vozovnice za najbolj ogrožene dijake, otroke zaposlenih v IUV.
A Lukič pri tem opozarja: »Različne človekoljubne akcije so seveda dobrodošle v smislu zagotavljanja pomoči delavcem. Ne sme pa se zgoditi, da bi te akcije postale nadomestilo za delavske pravice, da bodo delodajalci brezskrbno pričakovali, da bo za zaposlene v krizi poskrbela dobrota ljudi. Več se bi bilo treba ukvarjati s preprečevanjem stečajev, iti korak nazaj in vzpostaviti mehanizme, ki bi ustvarjali odgovorne delodajalce.«
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.