Srečo Dragoš

19. 8. 2010  |  Mladina 33  |  Politika

Kaj so nam darovali tokrat?

Funkcijo, ki jo ima v mednarodnih odnosih vojna napoved, ima v notranjih socialnopolitičnih odnosih cerkveno pozivanje h katoliškim sindikatom

Dr. Srečo Dragoš je sociolog in profesor na Fakulteti za socialno delo

Dr. Srečo Dragoš je sociolog in profesor na Fakulteti za socialno delo
© Borut Peterlin

So škofje tokrat slovenskemu narodu darovali misli o dobrodelnosti, pravičnosti in pravih vrednotah? Ne bojte se, ne grabite se za denarnice, to še ni nič takega, česar že ne bi slišali od njih, in ni nič drugačno od pozivov, ki jih na nas naslavlja politika. Tudi sedanja leva oblast se zavzema za dobrodelnost, pravičnost in prave vrednote. Občutek, da se za temi pozivi skriva demontaža socialne države, smo imeli že pod prejšnjo, Janševo vlado, v kateri je Drobnič, bivši socialni minister, pripravil zakonodajo za krčenje socialnih pravic v času, ko so neoliberalci pripravljali enotno davčno stopnjo in ko so kleriki RKC (tistih pet ali šest najvišjih) paktirali z Janšo in podpirali njegove neoliberalne reforme, vsi pa so bili za solidarnost, pravičnost in prave vrednote.
Danes nimamo več tistega občutka, saj se, žal, uresničuje vse bistveno, kar se je prej napovedalo: demontaža socialne države. Drobnič je odletel, Janša je padel, Drobničevo zakonodajo pa je levičarska vlada med letošnjimi počitnicami že spravila skozi parlament. Gre za enak koncept, za enake socialne zakone, enaka je ponekod celo dikcija. Zakaj bi se torej ob takšni državi in takšni politiki zmrdovali nad katoliškimi škofi? Oni niso spisali Drobničeve zakonodaje, niso prisilili Svetlika, da jo sprejme, niso sugerirali Pahorju, naj dela, kar pač dela, niso zajahali kapitalizma, kapitalizem je zajahal njih (začenši z denacionalizacijo, a tudi te si niso izmislili škofje). Kleriki so svoj lonček zgolj pristavili, vse drugo je bilo že vzpostavljeno. Najbolj znana družboslovna zakonitost, ki jo poznajo tudi družboslovno neuki, je tale: ko se socialne pravice zmanjšajo (zlasti pod levičarsko vlado) celo pod minimum preživetja, ko erodira ustavno uzakonjena socialna država, potem pač vzcvetijo dobrodelneži. Pri nas je o tem pisal že Ivan Cankar, torej se je o tem pisalo že v času, ko še ni bilo sociologije. Očitno za razumevanje tega poudarka sociologija ni potrebna, zadostuje že empatija s kančkom zdrave pameti. Zakaj bi moralizirali o dobrodelnežih zato, ker pač sami malce moralizirajo? S tem ni nič narobe, tega jim ne smemo zameriti. Kdor ostane v sistemu edini institucionalni ponudnik socialnih storitev, ima edini pravico, da malce moralizira (»evangelizira«), saj je vsi drugi nimajo. Ko se z erozijo socialne države uveljavi dobrodelnost, ki jo monopolizira RKC, niso krivi RKC, niti Karitas, niti dobrodelnost, škofje še manj. Njihov greh je drugje.

Želimo si sindikat

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.