”Diametralno enaka” stališča?

Vrhovno tožilstvo zdaj preganja, kar spomladi ni hotelo

Barbara Brezigar in Aleš Zalar

Barbara Brezigar in Aleš Zalar
© Borut Peterlin

Zaradi nerešenega vprašanja kaznivosti neplačevanja socialnih prispevkov sta se pred dnevi sestala pravosodni minister Aleš Zalar in premier Borut Pahor. Sporočilo po sestanku je bilo jasno - neplačevanje prispevkov je kaznivo že po veljavnem kazenskem zakoniku.
Ko je to vprašanje že pred meseci postalo aktualno, so se na vrhovnem državnem tožilstvu najprej odločili, da neplačevanje socialnih prispevkov, razen nekaterih izjem, ni kaznivo. Novi podatki, ki jih je navedel Zalar, pa naj bi dokazovali nasprotno. Od 1. januarja 2009 do 30. junija letos naj bi bilo tožilstvo prejelo 370 kazenskih ovadb zoper neplačnike socialnih prispevkov, od teh jih je menda ostalo nerešenih le 15, zoper 54 oseb pa naj bi bilo tožilstvo že vložilo obtožne predloge. Podatke, ki jih je navedel minister, so mu pripravili na vrhovnem državnem tožilstvu.
Nekdaj dni kasneje je vrhovno državno tožilstvo zaradi številnih novinarskih vprašanj na svoji spletni strani objavilo dodatna pojasnila. Obdobje zbiranja podatkov je skrajšalo za dva meseca in pol (do 15. aprila letos) in navedlo nižje številke. V tem obdobju naj bi bila tožilstva po 196. členu in 202. členu veljavnega kazenskega zakonika skupaj prejela 127 ovadb in vložila 36 obtožnih predlogov. Razlika je verjetno v tem, da prvotna številka zajema tudi kazniva dejanja po 199. členu kazenskega zakonika, ki ureja kaznivost zaposlovanja na črno.
Ker je tožilstvo po veljavni zakonodaji hermetično zaprta organizacija brez zunanjega nadzora, je nemogoče preveriti, katere številke držijo, če sploh katere. Na tožilstvu zdaj sicer zagotavljajo, da ni res, da so stališča ministrstva za pravosodje in vrhovnega tožilstva glede pregona neplačnikov socialnih prispevkov »v diametralnem nasprotju. Vrhovno državno tožilstvo je celovito in poglobljeno obravnavalo problematiko kaznivih dejanj, storjenih zaradi neplačevanja prispevkov, ter na podlagi razprave zaključilo, da so v tovrstnih primerih izpolnjeni vsi znaki kaznivega dejanja. Kot že povedano, je s stališčem in obširnimi razlogi zanj seznanilo tako okrožna državna tožilstva kot ministrstvo za pravosodje.«
Mnenje je vrhovno tožilstvo spremenilo po posredovanju strokovne javnosti, ministrstva in nazadnje še predsednika vlade. Še maja je namreč davčni upravi, ki je želela vložiti več kazenskih ovadb zoper neplačnike prispevkov, in tudi vsem okrožnim državnim tožilstvom poslalo pojasnilo, da »zakonski znaki kaznivega dejanja niso izpolnjeni, razen v primeru, ko zaradi neplačila prispevkov delavec pridobi nižjo pokojnino, kot bi jo sicer«. To pa se po veljavni zakonodaji kljub neplačanim prispevkom zgodi zgolj izjemoma, pa še za tiste delavce bo, kot je že pred časom obljubil Pahor, poskrbela država.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.