2. 9. 2010 | Mladina 35
Dragocen plastični denar
Škoda, nastala pri izgubi kreditne kartice, ni nujno le breme potrošnika
Kreditne kartice so praktične, vse dokler jih ne izgubite ali vam jih ne ukradejo. Potem vam lahko z bančnega računa izgine zajeten znesek, večja verjetnost za to pa je pri karticah, kjer lastništvo dokazuje le podpis. Takšne so med drugim kartica Mercator Pika, NLB Master Card in ponekod kartica Visa ter v nekaterih primerih debetne, kreditne in kartice z odloženim plačilom Abanke. Posameznik mora izgubo oziroma krajo čim prej sporoči in kartico preklicati. Koliko nastale škode bo moral kriti sam, je odvisno od vsake situacije posebej.
Vsi, NLB, Abanka in Mercator, poudarjajo, da vsak primer obravnavajo individualno in pri tem upoštevajo vse okoliščine dogodka. Vendar je, tako NLB, »imetnik kartice dolžan ravnati s plačilnimi karticami skrbno, tako da v čim večji meri prepreči izgubo in neupravičen odvzem ter zlorabo in s tem nastanek materialne škode«. Razlage, kaj je tista prava mera skrbi in koliko je kdo pri izgubi kriv, so različne. Abanka in NLB imata zato še dodatna določila glede stroškov: do trenutka prijave izgube ali kraje kartice nosi uporabnik stroške, nastale zaradi izgube ali kraje, do 150 evrov. Več torej ne. A »če uporabnik kartice ravna goljufivo ali malomarno in ne obvesti banke, ko ugotovi izgubo ali krajo kartice, v skladu z določili splošnih pogojev navedena omejitev zneska škode v višini 150 evrov ne velja in uporabnik kartice nosi vso nastalo škodo«.
Banki tako že na začetku posredno priznavata deljeno odgovornost pri izgubi, drugače pa je pri kreditni kartici Mercator Pika. Ta nima PIN-kode, zato lastništvo vedno dokazujemo le s podpisom. Drugače kot pri bančnih karticah splošni pogoji za poslovanje s kartico Mercator Pika določajo, da mora »vso gmotno škodo, ki nastane kot posledica izgube ali kraje kartice za čas do izteka naslednjega dne od prejema obvestila, poravnati imetnik kartice«. A splošni pogoji določajo tudi, da mora biti »podpis na dokazilu enak podpisu na kartici«.
Zato krivde za morebitne zlorabe ne more prevzeti le posameznik, pač pa tudi tisti, ki ni preveril ujemanja podpisov. Če ima torej posameznik razlog za izpodbijanje tega člena, recimo če se podpisi pri nakupih, ki so bili opravljeni po izgubi kartice, ne ujemajo z njegovim podpisom na kartici, lahko zahteva povračilo škode. Če ne drugače, sodno. Vrhovno sodišče je primere podobnih kraj in zlorab že obravnavalo in priznalo deljeno odgovornost vseh strani. Od okoliščin in dokazov pa je odvisno, kolikšen delež škode bo krila posamezna stran.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.